-
abnormálnost ž abnormalnost
-
abnormálnost anormalidad f
-
abnōrme agg. knjižno ➞ anormale
-
abnorm|en [ó] (-na, -no) abnorm
-
abnórmen abnormal; irregular; exceptional
-
abnórmen -mna -o (lat. abnormis) abnormen, nepravilan, neobičan
-
abnōrmis -e (ab in nōrma) nepravilen; occ.: abnormis sapiens H. ne izučen po šolskih pravilih, ne pripadajoč nobeni šoli
-
Abnormität, die, nenormalnost
-
abnormìtēt -éta m gl. abnormalnost
-
abnormitéta abnórmnost abnormality
-
abnormity [æbnɔ́:miti] samostalnik ➞ abnormality
-
abnormnost [ó] ženski spol (-i …) die Abnormität
-
abnormnost samostalnik
biologija, medicina (nepravilnost) ▸ abnormitás, rendellenesség
Sopomenke: abnormalnost
-
abnórmnost ž abnormnost, nepravilnost, neobičnost
-
abnötigen jemandem etwas izsiliti kaj od
-
Abnoua -ae, m, gl. Abnoba.
-
abnuentia -ae, f (abnuere) zanikovanje, zavrnitev; kot govorna podoba: criminis Aug.
-
abnueō -ēre, st. lat. = abnuō: Enn.
-
abnuitiō -ōnis, f (abnuere) zanikovanje: P. F.
-
abnumerō -āre prešte(va)ti: Nigidius ap. Gell.