Franja

abnuō -ere -nuī (-nuitūrus S. fr.)

1. "z migljaji da(ja)ti znamenje, da se kaj ne more ali noče storiti", odmiga(va)ti (naspr. adnuo, annuo): illi abnuunt Pl., manu abnuit quidquam opis in se esse L.

2. pren.
a) odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odpoved(ov)ati, ne dopustiti (dopuščati), braniti se, odkloniti (odklanjati), zavreči (zavračati): intellegas, quid quisque concedat, quid abnuat Ci., abn. certamen, pugnam, cognomen L., imperium L. odreči pokorščino, omnia S. povsem odreči pokorščino, pacem (naspr. accipere) L., regi pacem (naspr. polliceri) S., linguam Romanam T. ne hoteti govoriti, saevitiam caeli T. ne hoteti prenašati, nec abnuit omen V. vesel je sprejel; abs.: Lucr., L., H., V., Cu., T. idr., non recuso, non abnuo Ci., abnuente Tigrane S. proti Tigranovi volji; (redko) z de: neque illi senatus de ullo negotio abnuere S.; z inf.: abnuebant melioribus parēre L.; z ACI: abnueram Italiam concurrere Teucris V.; s quin: non abnuere se, quin mala patefierent T.; z dat.: odrekati se, nasprotovati: Thebanis conatibus, terrnis remediis Ap.; ret. (o stvareh) ne dopuščati, odpovedovati, ovirati, nasproten biti, neugoden biti: spes abnuit Tib., quando impetūs ... locus abnueret T., nisi abnueret duritia Plin.
b) zatajiti (zatajevati), (u)tajiti, zanik(ov)ati, oporekati: Scipione abnuente privatim sibi ullum cum Poeno odium L., nemo abnuit a se commissum esse facinus Ci.; brezos.: nec abnuitur ita fuisse L.

abnūtīvus 3 (abnuere) odklonilen (odklanjalen), nikalen; od tod subst. abnūtīvum -ī, n odklon(itev): Dig.

abnūtō -āre (frequ. glag. abnuere) odmigavati, z migljaji (znamenji) odklanjati: Pl., Enn. ap. Ci., Arn.

abnutzbar obrabljiv

Abnutzbarkeit, die, obrabljivost

abnutzen, abnützen obrabiti (sich se), izrabiti (sich se), Kleidung: oguliti, odrgniti (sich se), ponositi

Abnutzfestigkeit, die, Technik odpornost proti obrabi

Abnutzung, die, obraba, izraba

Abnutzungserscheinung, die, znamenje obrabe

Abnutzungsveränderungen, pl, izrabljenost

Abo, das, (= Abonnement) abonma

aboard¹ [əbɔ́:d] prislov
na ladjo, na ladji, na palubo, na palubi, na krov, na krovu, v letalo, na letalu

to go aboard vkrcati se
to come to aboard pristati
to keep the land aboard pluti ob obali
železnica, ameriško all aboard for Boston potniki za Boston vstopite

aboard² [əbɔ́:d] predlog
na krovu, na palubi, na krov, na palubo (česa)

to lay aboard of usidrati se poleg
to fall aboard (of) a ship spopasti se z ladjo
arhaično, dobesedno to fall aboard of (ali with) s.o. zastopiti komu pot, spreti se s kom

abobado neumen, bebast, trapast

abocado okusen, star (vino); vdrt (sedlo)

abocado a la muerte blizu smrti

abocar [c/qu] (z usti) popasti ali zgrabiti (lovski pes); zliti

abocar se con alg. pogovoriti (posvetovati) se s kom

abocardar razširiti (odprtino)

abocetar skicirati

abochornar razgreti, opaliti, osmoditi; figurativno razjeziti; figurativno zelo osramotiti

abochornarse soparno postati; fig razjeziti se; fig močno zardeti

abocinado trobentast, razširjen