Franja

acerōsus 3 (acus -eris) plevnat: Luc. ap. Non.

acerous [ǽsərous] ➞ acerose

acerra -ae, f kadilna skrinjica: Ci., V., O. idr., acerra turis plena H.

Acerrae -ārum, f Acere, mesto v Kampanji blizu Neaplja (zdaj Acerra): V., L., Sil. — Od tod preb. Acerrānī -ōrum, m Acerjani: L., Vell., Plin.

acerrar [-ie-] po-, z-grabiti, prijeti

acērrimo agg. superl. od ➞ acre hud, smrten:
acerrimo nemico smrtni sovražnik

acérrimo zelo trpek, oster, robat, surov

acersecomēs -ae, m (gr. ἀκερσεκόμης) neostriženih las, neostriženec; pri Grkih priimek Apolona in Bakha; pren. o nekem mladem sužnju, kodrolasem ljubljencu: Iuv.

acertado tehten, važen; pameten, ostroumen

acertar [-ie-] zadeti (cilj); uganiti, pogoditi, pravo zadeti, pravilno presoditi; uspeh imeti; najti, naleteti; dobiti (igro)

acertó (con) la casa našel je hišo, ki jo je iskal
acertar la elección dobro izbrati
acertar errando nepričakovan uspeh imeti
acierta en todo pri njem vse zaleže
acertó a pasar šel je ravno mimo

acertijo moški spol uganka

aceruelo moški spol tovorno sedlo

acervālis -e (acervus) kupčast, kopičast; beseda, ki jo je skoval Ci. za gr. σωρείτης (prim. sōrītēs) = varljiv sklep, nastal po kopičenju razlogov, verižni sklep: Ci.

acervate [əsə́:vit, -veit] pridevnik
šopast

acervātim, adv. (acervāre) kupoma: stercus ac. ponere Varr., ac. accumulare mortuos Lucr.; pren. kratko (in jedrnato), splošno: ac. dicam Ci., ac. multa frequentans Ci. obilico misli nakopičujoč.

acervātiō -ōnis, f (acervāre) kopičenje, nakopičevanje: Sen. ph., Plin.

acērvo m knjižno kup, kopica

acervo moški spol zapuščinska masa

acervō -āre -āvī -ātum (acervus)

1. (na)kopičiti: acervatos cumulos hominum urebant L., aggerem acervans Sen. tr.; acervari (o rastl.) Plin. zbirati se; pren.: acervatarum legum cumulus L.

2. pren.
a) (v govoru) na kup dajati, kopičiti, na kup vleči: plura undique Plin., nec verba modo, sed sensus quoque ... acervantur Q.
b) (po)večati, pomnožiti (pomnoževati): periculum capitis, molem belli Ambr.

acervus -ī, m

1. kup: sarcinas in acervum conicere L., frumenta in acervis sunt C. žita je cele kupe, acervus frumenti Pl., H., Cu., acervus ex sui generis granis efficitur Ci. kup žita, ac. armorum C., aeris et auri H., farris, caesorum, morientum O., acervi pecuniae, nummorum, insepulti acervi civium Ci., caecus ac. (= chaos) O., stragis ali caedis (= caesorum) acervi V., acervus feralis Val. Fl. grmada.

2. pren.
a) obilica, množina: praeceptorum O., acervi scelerum Ci. nakopičeni zločini, officiorum negotiorumque Plin. iun.
b) occ. = sōrītēs (σωρείτης) verižni sklep = varljiv sklep, nastal po kopičenju razlogov: soritas hoc vocant, quia acervum efficiunt uno addito grano Ci., ratione ruentis acervi H.