Franja

acescence [əsésəns] samostalnik
kisanje

acescencia ženski spol kislina

acescent [əsésənt] pridevnik
ki se kisa, kiselkast

acescēnte agg. kiselkast

acescēnza f cik, cikanje

acēscō -ere, acuī (incoh. glag. acēre) okisati, skisati se: Col., Plin., Tert., quodcumque infundis, acescit H.

Acesīnēs -is, m (Ἀκεσίνης) Akesin, reka v Pandžabu: Cu., Mel., Plin., Iust. — Soobl.
a) Acesīnus -ī, m Akesin, obenem tudi ime reke na Tavrskem (Krimskem) polotoku: Plin.
b) Agasīnus -ī, m Agasin: Mel. — Od tod adj. Acesīnus 3 akesinski: agmina Val. Fl.

acesis, acc. -im, f (gr. ἄκεσις) neke vrste bakrova zelenica, ki se je uporabljala kot zdravilo: Plin.

Acesta -ae, f (Ἀκέστη) Acesta, Akesta, staro ime mesta Segeste (zdaj Castellammare del Golfo): V., Sil., Serv.; preb. Acestēnsēs -ium, m: Ci., ali Acestaeī -ōrum, m: Plin. Aceščani, Akeščani.

acésta aceásta acéştia acéstea pron./adj. dem. ta, to
□ cu toate acestea kljub temu

Acestēs -ae, m Acest, Akest, sicilski kralj trojanskega rodu, heros eponymos in mitični ustanovitelj mesta Aceste (Akeste): V., O., Sil., Lact.

acetable [ǽsitəbl] samostalnik
stara votla mera 0,71 dl
zoologija, botanika acetabulum

acetábulo moški spol rastlinstvo plodišče

acētābulum (acītābulum) -ī, n (acētum)

1. posodica za kis: Isid.; potem posodica za tekočine sploh in posodica na splošno; npr. posodica za omako: Q., Ulp. (Dig.); pokrov nad kako jedjo: Petr.; rokohitrska kupica: Sen. ph.; tudi neko glasbilo: Cass.; poseb. kot mera za suhe snovi in tekočine = ¹/₄ hemine, po teži štiri atiške drahme: Ca., Cels., Plin.

2. pren. (zaradi podobnosti)
a) žabica kolka: Plin.
b) sesalka na lovkah mnogonožcev: Plin.
c) sesalna bradavica na rastlinskih korenikah: Plin.
č) popkovje smokve: Plin.

acetal moški spol (-a …) kemija das Acetal

acetal samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ acetál

acetaldehid samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ acetaldehid, etanál
Sopomenke: etanal

acetaldehíd (-a) m kem. acetaldeide, aldeide acetica

acetaldēide f kem. acetaldehid

acetale m kem. acetal