-
absonāns -antis (*absonāre) nesoglasen, neskladen: a iuris ratione Inst.
-
absonant [ǽbsənənt] pridevnik (absonantly prislov) (to, from)
protisloven; tuj; naspameten; neubran, neskladen
-
Absonderheit, die, (-, -en) posebnost, körperliche: nenormalnost
-
absonderlich bizaren, nenavaden, poseben
-
Absonderlichkeit, die, (-, -en) bizarnost, nenavadnost, posebnost
-
absondern izločati, izločiti; Kranke: osamiti, izolirati (sich se)
-
Absonderung, die, (-, -en) sekrecija, izločanje, izcejanje; (das Abgesonderte) sekret, izloček, izcedek; von Kranken: osamitev, izolacija; aus dem Erbgut: izločitev; Geologie der Gesteine: krojitev; Recht izločitev
-
Absonderungsformen, pl, Geologie krojitvene oblike
-
Absonderungsvorrecht, das, bei Konkursverfahren: ločitvena pravica
-
absonnig osojen
-
absonus 3, adv. -ē „oddaljujoč se od pravega glasu“, od tod
1. zloglasen: linguā haesitantes et voce absoni Ci., vox extra modum absona atque absurda Ci., absone pronuntiare Ap.
2. pren. ne ujemajoč se s čim, neskladen; z a(b): absoni a voce motus L.; pesn. z dat.: fortunis absona dicta H., fidei divinae originis nihil absonum fuit L.; abs.: tecta Lucr.; non absone Gell., Arn. ne neskladno; subst. neutr. pl.: absona inauditaque dicere Gell.
-
absorb [əbsɔ́:b] prehodni glagol
vsrkati; zapraviti
figurativno prevzeti; zaposliti
-
absorbability [əbso:bəbíliti] samostalnik
vsrkljivost, vpojnost
-
absorbable [əbsɔ́:bəbl] pridevnik (absorbably prislov)
vsrkljiv, vpojen
-
absorbable [apsɔrbabl] adjectif vpojen
-
absorbant, e [-bɑ̃, t] adjectif vpijajoč; figuré zahteven, težaven, naporen; masculin vpojno sredstvo
travail masculin absorbant zahtevno delo
-
absorbé, e [apsɔrbe] adjectif, figuré zatopljen, poglobljen (dans v)
être absorbé dans sa lecture biti zatopljen v svoje čtivo
-
absorbed [əbsɔ́:bd] pridevnik
popolnoma prevzet
absorbed in thought zamišljen
-
absorbefacient [əbsɔ:bəféišənt] pridevnik & samostalnik
ki povzroča vsrkavanje
-
absorbency [əbsɔ́:bənsi] samostalnik
vpojnost