-
vrhovno poveljstvo srednji spol das Oberkommando
-
vrhovno sodišče srednji spol pravo oberster Gerichtshof, das Oberste Gericht
-
vrhovno sodišče stalna zveza
pravo (državni organ) ▸ legfelsőbb bíróság
-
admiralty [ǽdmərəlti] samostalnik
admiraliteta; vrhovno poveljstvo mornarice
britanska angleščina the First Lord of the Admiralty minister za mornarico
High Court of Admiralty mornariško sodišče
Board of Admiralty ministrstvo za mornarico
-
Arēopagus (Arēopagos) in Arīopagus (Arīopagos) -ī, m (Ἄρειος πάγος , od tod tudi Arēos pagos: Varr. ap. Aug., Sen. ph., Areios pagus [Arīos pagus]: Val. Max.) Aresov grič, Areopag v Atenah, zahodno od Akropole: Varr. ap. Aug., Ci.; met. areopag, vrhovno sodišče; člani so zborovali v hiši, zgrajeni iz ilovice: Varr., Ci., Sen. ph., Plin. Od tod subst. Arēopagītēs (Arīopagītēs) -ae, m: Ci. ali Arēopagīta (Arīopagīta) -ae, m: Vulg. (Ἀρειο-παγίτης) areopagit, član areopaga; v pl.: Varr., Ci. idr.; apel. (porogljivo): praeclari Areopagitae Ci. ep. nepristranski sodniki; od tod adj. Arēopagīticus 3 areopagitski, areopaški: Sid.
-
auspicium -iī, n (auspex)
1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.
2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.
3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...
4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.
-
chancery [čá:nsəri] samostalnik
britanska angleščina vrhovno sodišče; javni arhiv
in chancery v škripcih
bill in chancery tožba na vrhovnem sodišču
a ward in chancery mladoletnik v skrbstvu sodišča
-
command2 [kəmá:nd] samostalnik
ukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvo
at s.o.'s command na razpolago komu
to be in command of obvladati, znati kaj
yours to command vam na razpolago
at command na razpolago; po ukazu
under command pod poveljstvom
command of language znanje jezika
to take command of prevzeti poveljstvo nad
second in command namestnik poveljnika
-
command-in-chief [kəmá:ndinčí:f] samostalnik
vrhovno poveljstvo
-
corte ženski spol (kraljevi) dvor; vrhovno sodišče; dvorjenje; ograja, plot, tamar
corte celestial nebeško kraljestvo
corte o cortijo eden ali drug, eden od dveh
corte de honor družice (pri poroki)
Corte Suprema (Corte de Casación) vrhovno sodišče v Madridu
en la Corte na dvoru, v prestolnici, v Madridu
hacer la corte (a) dvoriti
ir a la corte, y no ver el rey (fig) ne izkoristiti ugodne priložnosti
cortes pl državni stanovi; državni (deželni) zbor; zbor senatorjev in poslancev (v Španiji)
-
C.S. kratica m
1. voj.Comando Supremo vrhovno poveljstvo
2. Codice della Strada cestnoprometni predpisi
3. Consiglio di Sicurezza Varnostni svet
-
exāctiō -ōnis, f (exigere)
I. izgnanje, pregnanje, izgon, pregon: ipsam exactionem (sc. regum) … cernimus Ci.
— II.
1.
a) act. izterjavanje, izterjatev, pobiranje: Col., Iust., nominum Ci., earum (pecuniarum) L., pecuniae Sen. ph., frumenti et tributi T.; met. obdavčitev, davščina, davki: exactio capitum atque ostiorum Ci. ep. glavarina in vratarina, quadragesima et quae alia exactionibus illicitis nomina (sunt) T.
b) pass. kar se izterja, dohodek, dohodki: exactio prior Ci., publicae exactiones Asin. Poll. in Ci. ep.
2. zahteva tlake idr.: provinciarum (v provincah) exactio in exhibendis operariis … plaustrisque Lact.
3. poterjatev (sužnjem) naloženega dela: cotidiana operis exactio Col.; od tod tudi vrhovno vodstvo, nadzorstvo javnih gradenj: operum publicorum Ci.
4. skrbno nadzorstvo česa, natančna izvršitev česa, natančna izpeljava, izvedba česa: exactio commensūs Vitr. natančno določeno somerje, pleni partus Aus.; s subjektnim gen.: exactio officinatoris Vitr.
-
Generalstab, der, Heerwesen, Militär generalštab, vrhovno poveljstvo oboroženih sil
-
high command [háikəma:nd] samostalnik
vojska vrhovno poveljstvo
-
Kassationshof, der, vrhovno sodišče
-
Oberkommando, das, Heerwesen, Militär vrhovno poveljstvo
-
palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.
-
praetūra -ae, f (praetor)
1. prétorsko dostojanstvo, prétorstvo, prétorska služba, pretúra: Ci., L., T., Plin. idr., praeturam gerere N. opravljati pretorsko službo, biti pretor.
2. namestništvo: in Chelidonis domum praeturam totam detulisti Ci.
3. (pri Grkih) vojskovodstvo, vojno (nad)poveljništvo, vojaško (nad)poveljstvo, vrhovno poveljstvo (= gr. στρατηγία): cum (sc. Pericles) haberet collegam in praeturā Sophoclem Ci.
-
rota [róutə] samostalnik
red službe, turnus; seznam uslužbencev, ki se menjavajo na kaki dolžnosti; tabela (dolžnosti), reden potek
cerkev vrhovno duhovno in svetno sodišče
glasba, zgodovina pesem z refrenom, petje v krogu; lajna
-
rote2 [rɔt] féminin, religion vrhovno papeško sodišče v Rimu, rota
tribunal masculin de la rote rimska rota