Franja

vinska cvetlica ženski spol die Blume, das Bukett

vinska kislina ženski spol kemija die Weinsäure

vinska kislina stalna zveza
kemija (organska kislina) ▸ borkősav

vinska klet ženski spol der Weinkeller, die Weinkellerei, Kellerei

vinska matica ženski spol die Essigmutter

vinska mušica ženski spol živalstvo, zoologija die Essigfliege, die Taufliege

vinska rutica ženski spol rastlinstvo, botanika die Weinraute, Wein-Raute

vinska stiskalnica ženski spol die Torkel, die Weinkelter

vinska trta ženski spol rastlinstvo, botanika die Weinrebe
listje vinske trte das Weinlaub
… vinske trte Reb(en)-
(list das Rebenblatt, rez der Rebschnitt, škodljivec der Rebenschädling, trs der Rebstock, pepelasta plesen Echter Rebenmehltau, peronospora Falscher Rebenmehltau)

vinska trta stalna zveza
botanika, vinogradništvo (rastlina) ▸ szőlőtőke

amerìkānka ž amerikanec, vinska trta iz Amerike

ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod

1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.

2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.

3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.

apothēca -ae, f (gr. ἀποϑήκη) skladišče, shramba, poseb. vinska zaloga v zgornjem delu hiše nad dimnico (fumarium): cum omnium domos, apothecas, naves, furacissime scrutarere Ci., neque illis aut apotheca procis intacta est aut pectus H.; met.: fundit apothecas Ci. vino; pren.: si quasi apothecā librorum utebatur Ulp. (Dig.) če je imel tako rekoč zalogo knjig.

armillum -ī, n (armus) naramna vinska posoda, naramni vinski vrček: Varr. ap. Non., P. F. Od tod preg.: ad armillum redire ali reverti Ap. zopet stare (namreč zvijače) uganjati, zopet po starem živeti; elipt.: hinc a me ilicet anus rursum ad armillum Luc. ap. Non.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

bdellium -iī, n (gr. βδέλλιον)

1. vinska palma, ki je rasla v Srečni Arabiji: Plin.

2. met. blagodišeči kavčuk tega drevesa: Arabicum P. Veg.; od tod laskavo: tu bdellium Pl.

Blume, die, (-, -n) cvetlica, (Blüte) cvet; Wein: buket, vinska cvetlica; Fleisch: roža; Bier: pena; textil. (einer Färbung): živahnost; beim Wild: Jagd rep; durch die Blume sagen nakazati, posredno povedati/dati čutiti

boa (bova) -ae, f

1. neka vodna kača, ki se rada prisesa na kravo: Plin. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).

2. pren.
a) dobrci, ošpice, zdravijo se s kravjekom: Plin. (z obl. boa).
b) rdeča oteklina stegenskih žil (kot posledica dolgotrajne hoje): Luc. ap. Fest. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).
c) vodni kači podobna vinska posoda, „vinska kača“: Varr. ap. Non. (z obl. bova).

botrus -ī, n (iz gr. βότρυς)

1. vinska jagoda, grozd: Vulg., Eccl. Soobl. botruus -ī, m: Prob.

2. ozvezdje Grozd: Isid.

bottiglieria f

1. vinarna

2. vinska klet

3. vinoteka