Franja

gonjáčka ž gonjačica, žena koja goni stoku

goríca ž
1. dijal. vinograd; često mn. vinske -e
2. brdašce: Slovenske -e, zelene -e
3. dijal. obor, tor, oko kuće ograđen prostor za stoku

kŕmiti -im krmiti, hraniti stoku; krmiti čebele
hraniti pčele

nástilj -ilja m stelja, prostirka za stoku

ógrad m
1. ograda, ograđen prostor, povrtnjak, obor za stoku
2. ograda, pregrada

ógrad -i ž obor za stoku

ókol m dijal. ograđen prostor za stoku, za svinje, iza kuće, obor: spustiti svinje v okol

oprávljati -am
1. raditi, činiti, obavljati, vršiti
2. opravljati živino namirivati stoku
3. opravljati spoved ispovijedati se, ispovedati se
4. ogovarati, opadati, klevetati, panjkati: opravljati sosede, sodelavce

píča ž pića, krma, hrana za stoku: piča za kokoši, za prašiče

planíniti -im dijal. bačijati, suvatiti, suvatovati, držati stoku na suvatu

planšáriti -im bačijati, suvatiti, suvatovati, dižati stoku na suvatu

pripréžnik m
1. priprežnik, onaj koji pozajmljuje tegleću stoku kao pripregu
2. jedan od konja u priprezi

stágne stagen (gən) ž mn. i stágna -gen (gən) s mn. put, prolaz za stoku između plotova: prignati živino po -ah, po -ih

stélja ž stelja, nastor, prostirka za stoku: gozdna stelja
šumska stelja; -o žeti, spravljati stelja

steljáriti -im spremati stelju, nastor, prostirku za stoku

steljárjenje s i steljerája ž spremanje stelje, nastora, prostirke za stoku

támar -ja m (kor. nj. tummer) obor, tor, staja za stoku koja je na ispaši u planini: zganjati živino v tamar; ovce, krave so v -u

úlica ž
1. ulica, sokak: ulica v mestu
ulica u gradu, u varoši; dekle z -e
sokačara; stanovati v ulici; zaviti v -o
krenuti u ulicu; otroci se igrajo na -i; ženske klepetajo na -i; srečati koga na -i
sresti koga na ulici; prodajati vino čez -o
prodavati mušterijama koje vino ponesu kući
2. prolaz u slagačnici između ormarića za slova
3. mn. ulice uzak prolaz za stoku, ograđen živom ogradom, kamenjem ili plotom

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.