Franja

solzíti se larmoyer, avoir des larmes aux yeux; verser (ali répandre) des larmes ; (trta) suinter

solzíti (-ím) imperf. (cediti se) gocciolare, stillare, colare:
smola je solzila po deblu la resina colava per il tronco

solzi|ti se (-m se) oko: tränen, triefen; rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo bluten

solzíti se to water; to run; to brim with tears; to be full of tears, to be wet with tears; (trta) to emit sap

oči se mi solzijo my eyes water, are watering

solzíti se (-ím se) imperf. refl.

1. lacrimare; piangere

2. pren. gocciolare

3. pren. appannarsi (vetro)

4. agr. stillare, lacrimare, gocciolare:
trta se solzi la vite lacrima

solzíti se -im se, solzi -ite se, solzil -a se (u̯z) suziti se, roniti suze: oko, trta se sozi; ledene sveče se solzijo, ispor. i solzeti

solzíti se lagrimear; tener lágrimas en los ojos

solzíti se -ím se nedov. a lăcrima

bluten krvaveti, Reben: solziti se, Beton: mikrosegregacijsko izločati vodo, Textilienfärbung: krvaveti

dēlacrimō -āre solziti se; pren. (o trti): Col.

hūmectō, bolje ūmectō -āre -āvī -ātum ([h]ūmectus)

1. trans. močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), (po)rositi: h. (agni) diductum os pressis papillis Col., terras veneno Sil., humectata desiccare P. Veg.; o reki: qua niger humectat flaventia culta Galaesus V., statque humectata Vomano Hadria Sil.; o jokajočih: lacrimis salsis umectent ora genasque Lucr., h. vultum largo flumine, guttis grandibus ora V., lacrimarum gramina rivo O.; o poljubljajočih: adsuctis umectans oscula labris Lucr.

2. intr. solzen (rosen) biti, solzeti, solziti se: (oculi) umectant Plin., si (haliaetus) … humectantem (pullum) animadvertit Plin. solzne (rosne) oči.

il-lacrimō (in-lacrimō) -āre -āvī (prim. gr. ἐν-δακρύειν) solziti se, jokati (se) —, pri čem ali nad čim, objokovati kaj: abs.: L., Cels., Suet., Sil., Ap. sic ait inlacrimans V. in joče pri tem; pren.: ebur illacrimat V. slonokoščeni kip se solzi; z dat.: ill. patris pestibus Ci. poet., eius casū (= casuī) N., alicuius morti L., T., errori L., malis O., fortunae Darei Cu., caedibus parentum T.; z ACI: inlacrimabunt quondam florentem … cecidisse T.; s quod: Plin. iun.; metaf. (o stvareh) solzeti, kap(lj)ati: fons illacrimet putei non sede profunda Col. poet.

lăcrimá -éz vi. solziti se

lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)

1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …

2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid.

lagrimear (često) solziti se

larmoyer [larmwaje] verbe intransitif solziti se, solze pretakati, bridko jokati; (neprestano) tarnati, javkati, cmerikati se

lippiō -īre (-īvī) -ītum (lippus)

1. krmežljave oči imeti, vnete (solzne) oči imeti, (bolezensko) solziti se (biti krmežljav), za krmežljavostjo (izcejanjem očesnih žlez) bolehati: cum leviter lippirem, has litteras dedi Ci. ep., negatur annis continuis lippiturus Plin.; brezos.: ne omnino lippiatur Plin.; subst. pt. pr. lippiēns -entis, m krmežljav(ec), očesni bolnik: Cels., Plin.

2. šalj. metaf.: lippiunt fauces fame Pl. gori, gine od lakote.

piangere^*

A) v. intr. (pres. piango)

1. jokati, solziti se:
piangere a dirotto jokati neutolažljivo
il piatto piange! igre plačati vložek!

2. stokati

B) v. tr.

1. objokovati; za kom, za čim jokati:
tutti lo piangono vsi jokajo za njim
piangere lacrime di pentimento bridko se kesati

2. tožiti, pritoževati se (nad):
piangere miseria tožiti nad revščino, delati se revnega

pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
(familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak