Franja

coeō -īre -iī (redko -īvī; pogosto sinkop. coīsse, coīssem, coīstī, coīstis idr.) -itūrus

1. skupaj iti, sniti se, shajati se, sestajati se, zb(i)rati se: milia crabronum coëunt O., cum frequentes coissent Cu., coëunt certis diebus T. Kje? Capuae L., in cuius templo coiretur Suet. Kam? Pharsaliam Cat., in (ad) regiam Cu., quo populus coibat H., locus, in quem coibatur T. kjer so se navadno shajali. Od kod? undique collecti coëunt Martemque fatigant V.

2. sovražno se sest(aj)ati, skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, spoprije(ma)ti se: inter se coisse viros et cernere ferro V., trepidae inter se coëunt (apes) V., manus coit in unum (proti enemu) V., cetera turba coit O., iam agmina coibant Cu.

3. skupaj stopiti (stopati), združiti (združevati) se, zediniti (zedinjati) se, zvezati se: coëat par iungaturque pari H., binaque cum populis regna coisse suis O., c. ad praestanda iusta Cu.; poseb. politično združiti se, zvezati se: duodecim adulescentuli coierunt N., in amicitiam coëunt V. stopijo v prijateljsko zvezo, gener atque socer coëant V., c. in societatem T.; pesn.: dextrae coëunt in foedera V. podajo si roke v zvezo; cum hoc tu coire ausus es, ut... Ci., se neque cum quoquam de ea re collocuturum neque coiturum N.; od tod occ. trans., toda le v zvezi s societatem = zvezo skleniti (sklepati) (acc. kot smer): si nullam societatem neque sceleris neque praemii cum homine alio coieras Ci., utinam... cum Caesare societatem numquam... coisses Ci.; (le enkrat) pass.: societas coitur Ci. se sklene.

4. voj. združiti se, zb(i)rati se, (s)koncentrirati se: reliqui coëunt inter se C., neque se conglobandi coëundique in unum datur spatium L., coire ad sonitum vocis Cu.

5. zakonsko zvezo skleniti (sklepati), v zakon stopiti (stopati): Q., conubio cum primoribus suae gentis Cu., nuptiis cum captiva Cu., coëuntium pignus Cu. zaročencev; occ. (evfem.) telesno (z)družiti se, spojiti (spajati) se, (o živalih) goniti se, pariti se, (o ptičih) pariti se, jariti se: liberos cum hospitibus stupro coire Cu., c. cum viro, cum aliena uxore Q., pecus coit O., cum pare quaeque suo coëunt volucresque feraeque O.; pesn. z dat.: privigno videar coitura noverca O.

6. pren. (o stvareh)
a) zb(i)rati se, zli(va)ti se: coit in praecordia sanguis V. se steka k srcu, humor intus coit Cels., amnes in artius coëunt Cu., coëuntibus aquis ex superiore fastigio in vallem Cu.
b) zbliž(ev)ati se, strniti (strnjevati) se, sklopiti (sklapljati) se: coëunt inter se capita V. oba konca (glavici) loka se zbližujeta, tako tudi: coëunt cornua O.; c. in unum globum Lucr. zgručiti se, v gručo se zbrati, in artum coëuntibus ripis Cu.; od tod tudi o abstr.: non possunt ullis ista coire modis O. se ne dajo združiti; pesn. z dat.: ut placidis coëant immitia H.; occ. (o telesnih delih, ranah): zapreti (zapirati) se, skleniti (sklepati) se: arteria incisa neque coit neque sanescit Cels. se ne sklene niti ne zaceli, si palpebrae dormientis non coëunt Cels., nondum coëuntia rumpam vulnera O.; od tod pren.: male sarta gratia nequiquam coit H.
c) zgostiti (zgoščati) se, strditi (strjevati) se, zakrkniti: lac coit Varr. se sesiri, se sesede, coit formidine sanguis V. zakrkne, mentiar, an coëat duratus frigore pontus O. zamrzne, skrepeni, simul coquuntur mel, galbanum; ubi autem coierunt... Cels.

mléko (-a) n

1. latte:
materino mleko latte materno
mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
homogenizirano mleko latte omogeneizzato
kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
pinjeno mleko latticello
kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
mleko v prahu latte in polvere

2. (mleku podobna tekočina) latte:
čistilno mleko latte detergente
kokosovo mleko latte di cocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
brat po mleku fratello di latte
grad. apneno mleko latte di calce
grad. cementno mleko latte di cemento
bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero

sesíriti se (-im se) | sesírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accagliarsi; rapprendersi:
majoneza se sesiri, če se ji prehitro dodaja olje la maionese impazzisce se le si aggiungle l'olio troppo velocemente

2. (strditi, strjevati se) coagularsi (sangue)

τρέφω [Et. morebiti iz kor. dher-g'h-, pritrditi, držati; lat. fortis (starolat. forctus), slov. držati (iz drgēti). – Obl. fut. θρέψω, aor. ἔθρεψα, 2 ἔτραφον, pf. act. τέτροφα, pass. pf. τέθραμμαι, inf. τεθράφθαι, aor. 1 ἐθρέφθην, aor. 2 ἐτράφην, fut. τραφήσομαι, adi. verb. θρεπτέος; med. fut. θρέψομαι, aor. ἐθρεψάμην; ep. impf. τρέφον, aor. θρέψα, τράφον, inf. τραφέμεν, pass. τράφην, 3 pl. τράφεν]. I. trans. 1. act. a) zgostim, strdim, storim, da se sesiri γάλα; b) branim, redim, preživljam, gojim, negujem, vzdržavam, vzgajam; c) krmim, pitam, redim (živali); d) gojim (rastline), χαίτην pustim, da raste. 2. med. redim (odgojim, zredim) sebi υἱόν. II. intr. (aor. ἔτραφον, pf. τέτροφα, fut. med. θρέψομαι in pass.) 1. hranim se, vzgajam (odgajam) se, rastem, odrastem, živim se τινί, ἀπό, ἔκ τινος. 2. zgostim se, strdim se, trdno se prijemljem česa περὶ χροῒ τέτροφεν ἅλμη.