Franja

Zadetki iskanja

  • citronsko sadje stalna zveza
    (vrsta sadja) ▸ citrusok
  • gram samostalnik
    (utežna mera) ▸ gramm
    tehtati tri grame ▸ három grammot nyom
    deček s 4020 grami ▸ 4.020 grammos kisfiú
    Slovenci v povprečju pojedo 300 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je za tretjino premalo. ▸ A szlovénok átlagosan 300 gramm gyümölcsöt és zöldséget esznek naponta, ami egyharmaddal kevesebb a javasoltnál.
  • hrenovka samostalnik
    1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsli
    piščančja hrenovka ▸ csirkevirsli
    vegetarijanske hrenovke ▸ vegetáriánus virsli
    pečene hrenovke ▸ sült virsli
    skuhati hrenovke ▸ virslit főz
    hrenovke na žaru ▸ grillezett virsli
    par hrenovk ▸ egy pár virsli
    puranja hrenovka ▸ pulykavirsli
    telečja hrenovka ▸ borjúvirsli
    Zadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
    Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
    Povezane iztočnice: hrenovka v testu

    2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
    Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • mavrica samostalnik
    1. (svetlobni pojav) ▸ szivárvány
    barve mavrice ▸ szivárvány színei
    pisana mavrica ▸ színpompás szivárvány
    mavrica se je prikazala ▸ szivárvány feltűnik
    Sončni žarki so se lomili v vodnih kapljicah, da je nastala mavrica. ▸ A napsugarak megtörtek a vízcseppeken és szivárvány alakult ki.
    Povezane iztočnice: sekundarna mavrica

    2. (pester nabor) ▸ szivárvány
    mavrica odtenkov ▸ árnyalatok szivárványa
    mavrica barv ▸ színek szivárványa
    politična mavrica ▸ politikai szivárvány
    Pisana mavrica svežega sadja in zelenjave na krožniku naj bi spodbujala naravno odpornost organizma.kontrastivno zanimivo A szivárványszerűen a tányéron lévő friss gyümölcsök és zöldségek állítólag javítják a test természetes ellenálló képességét.
    Politik, ki je zamenjal že prav vse barve politične mavrice. ▸ Egy politikus, aki a politikai szivárvány összes árnyalatát lecserélte már.
  • nagnit pridevnik
    (gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadt
    nagnita grča ▸ korhadt göcs
    nagnito grozdje ▸ rothadt szőlő
    nagnita zelenjava ▸ elrohadt zöldség
    nagnita jagoda ▸ megrohadt eper
    nagnit plod ▸ elrothadt termés
    nagnito listje ▸ korhadt levelek
    nagnito jabolko ▸ rohadt alma
    nagnito sadje ▸ rothadt gyümölcs
    nagnita korenina ▸ elkorhadt gyökér
    nagnit sadež ▸ poshadt gyümölcs
    Pri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
    Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
    Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
    Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
    Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
    Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • padanj|e srednji spol (-a …) das Fallen, der Fall (kamenja Steinfall, ledu Eisfall, sadja na sosedovo zemljišče agronomija in vrtnarstvo Überfall); das Herabfallen; figurativno die Talfahrt, der Abstieg
    pot pri padanju der Fallweg
  • poplav|a ženski spol (-e …) die Überschwemmung, das Hochwasser, die Überschwemmungskatastrophe, Hochwasserkatastrophe; figurativno die Flut, der Schwall (besed der Redeschwall, die Wortflut); (ogromna količina česa) die Schwemme (sadja Obstschwemme)
    nevarnost poplave die Hochwassergefahr
    varstvo pred poplavami der Hochwasserschutz
  • prehrámben (-a -o) adj.

    1. dietetico; nutrizionale:
    prehrambene navade regime dietetico, abitudini alimentari, nutrizionali

    2. nutritivo, nutriente:
    prehrambena vrednost sadja il valore nutritivo della frutta

    3. (živilski) alimentare:
    prehrambena industrija industria alimentare
  • prevòz transport moški spol , transfert moški spol , charriage moški spol , (s tovornjakom) camionnage moški spol ; trajet moški spol , traversée ženski spol , factage moški spol , passage moški spol

    prevoz po cesti transport routier (ali par route)
    prevoz po kopnem, po morju, po vodi transport par terre, par mer (ali maritime), par eau
    prevoz z letali, zračni prevoz navigation ženski spol aérienne, transport aérien
    prevoz potnikov transport (ali service moški spol) des voyageurs, (v javnih vozilih) transports moški spol množine en commun
    prevoz traja 2 uri le trajet dure 2 heures
    prevoz v vozilih, ki jih vleče kabel traînage moški spol
    prevoz z vozom charroi moški spol
    prevoz v zabojnikih transport container (ali conteneur)
    prevoz po železnici transport par chemin de fer (ali par voie ferrée)
    dovolilnica za carine prost prevoz passe-debout moški spol
    ladja za prevoz premoga bateau moški spol charbonnier
    ladja za prevoz sadja cargo moški spol fruitier
    pomorski, rečni, železniški prevoz transport maritime, fluvial, ferroviaire
    zmožen za prevoz transportable
  • pridelovánje (-a) n produzione, coltivazione, coltura:
    pridelovanje sadja in zelenjave ortofrutticoltura
    pridelovanje krompirja pataticoltura; produzione di patate, coltivazione di patate
    pridelovanje limon limonicoltura; produzione, coltivazione di limoni
    pridelovanje riža risicoltura; produzione, coltivazione di riso
  • prodajálec seller; pravo vendor; (v trgovini) salesman, pl -men; shop assistant; ZDA salesclerk

    prodajálec časopisov newsvendor
    ulični prodajálec (street-) vendor, (krošnjar) hawker, (sadja, zelenjave) costermonger, coster
  • prodajálec (-lca) | -lka (-e) m, f venditore (-trice); (v trgovini) commesso (-a); ekst. negoziante, commerciante;
    prodajalec vozovnic bigliettaio
    prodajalec časopisov (v kiosku) edicolante, (ulični) giornalaio, strillone
    prodajalec v trafiki tabaccaio
    prodajalec (pečenega) kostanja venditore di castagne arrostite, castagnaio
    prodajalec podobic madonnaro
    prodajalec ponaredkov pataccaro
    prodajalec srajc camiciaio; venditore di camicie
    prodajalec rib pescivendolo
    prodajalec sadja fruttivendolo
  • sadj|e srednji spol (-a …) das Obst; (koščičasto Steinobst, lupinasto Schalenobst, pečkato Kernobst, namizno Tafelobst, obrano Pflückobst, odpadlo Fallobst, v špalirju Spalierobst, za predelavo Industrieobst, za skladiščenje/zimsko Lagerobst)
    južno sadje Südfrüchte množina
    zimsko sadje spätes Obst
    zgodnje sadje Frühobst
    suho sadje Backobst, Dörrobst
    sveže sadje Frischobst
    zamrznjeno sadje Gefrierobst
    … sadja Obst-
    (obiralec der Obstpflücker, obiranje die Obsternte)
    košara s sadjem der Früchtekorb
    trgovec s sadjem der Obsthändler
    okus po sadju der Fruchtgeschmack
    nož za sadje das Obstmesser
    stojnica za sadje der Obststand
  • sádje fruit

    koščičasto sádje stone fruit, drupe
    vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
    kuhano sádje stewed fruit
    mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
    posušeno sádje dried fruit
    dehidrirano sádje dehydrated fruit
    kandirano sádje candied fruit
    južno sádje citrus fruit
    špalirsko sádje wall fruit
    zimsko sádje winter fruit
    nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
    uvoženo sádje imported fruit
    stiskalnica za sádje fruit press
    sušilnica za sádje fruit kiln
    trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
    letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
    konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
    obirati sádje to pick fruit
  • sádje fruit(s) moški spol, (množina)

    južno sadje fruits des pays chauds, agrumes moški spol množine
    koščičasto (luščinasto, pečkasto) sadje fruits à noyau (à coques ali à écalcs, à pépins)
    namizno sadje fruits de table (ali à dessert)
    ozimno (zimsko) sadje fruits d'hiver (de garde)
    pozno (zgodnje) sadje fruits tardifs (hâtifs, précoces); primeurs ženski spol množine
    špalirsko sadje fruits d'espalier
    vloženo, vkuhano sadje fruits en bocaux, stérilisés
    klet za sadje fruitier moški spol fruiterie ženski spol
    košara za sadje panier moški spol à fruits, cueilloir moški spol, cageot moški spol
    trgovina s sadjem commerce moški spol de(s) fruits, fruiterie
    obiranje sadja récolte (ali cueillette ženski spol) des fruits
  • sádje frutas f pl ; fruta f

    južno (vkuhano ali vloženo, namizno, špalirsko) sadje frutas del sur ali del mediodía (en conserva, de mesa ali de postre, de espaldera)
    pozno (zgodnje, zimsko, koščičasto, pečkato) sadje fruta f tardía (temprana, de invierno, de hueso, de pepitas)
    klet za sadje aposento m para guardar frutas
    košara za sadje cesto m para recoger fruta
    obiranje sadja cosecha f (ali recolección f) de frutas
    trgovina s sadjem frutería f
  • sadni sir stalna zveza
    (hrana iz sadja) ▸ gyümölcssajt
  • sklédica (-e) f

    1. dem. od skleda coppa, tazzina, ciotola:
    skledica (skodelica)
    kave una tazzina di caffè
    skledica na tehtnici coppa della bilancia
    skledica za sladoled coppa per gelati
    skledica za milo portasapone
    skledica za pranje prstov sciacquadita
    skledica za pranje sadja lavafrutta

    2. bot. cupola (della ghianda)

    3. anat.
    sklepna skledica glena, glene