Franja

rodno drevo srednji spol agronomija in vrtnarstvo der Fruchtbaum

rodno mesto srednji spol die Vaterstadt

rodno oko srednji spol agronomija in vrtnarstvo, rastlinstvo, botanika das Fruchtauge

Fruchtauge, das, Pflanzenkunde rodno oko

Fruchtbaum, der, rodno drevo, sadno drevo

patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)

1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.

2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.

Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.

seges -etis, f (iz kor. *seg- sejati, ki je domnevno inačica kor. *seq- v glag. secāre)

1. setev na polju do žetve, posevek, strn, strnína: VARR., SEN. PH. idr., segetis canae stantes percurrere aristas O., in segetem veluti cum flamma furentibus austris incidit V., seges farris ... matura messi L., lini, avenae V., leguminum COL., seges Indorum SEN. TR. dišave, bis segetem densis obducunt sentibus herbae V. nasad (vinskih trt); v pl.: LUCR., SEN. PH. idr., laetae (bujne) segetes CI., V., COL.; pren. korist, prednost, prid, obresti, dobiček: uberius nulli provenit ista seges O., historiarum scriptores ... quae tamen inde seges? IUV., seges scelerum PRUD.

2. meton. zorano in posejano (obsejano) polje, žitno polje, njiva: CA., L. idr., in segetem fruges dare CI. POËT. sejati, seges dicitur ea pars agri, quae arata est et consita FEST., segetes secundae et uberes CI., cohortes frumentatum in proximas segetes mittit C., segetes occat tibi mox frumenta daturas H.; pesn. vsako rodno (rodovitno) polje, posejano (posajeno) polje, njiva, posevek, sadišče, log, poljana, področje: ubi prima paretur arboribus (vinskim trtam) seges V., fert casiam non culta seges TIB.; šalj.: stimulorum seges PL. setvišče ostnov, gorjač, krepel, korobačev, bikovk (o sužnjih, ki jih vedno pretepajo); pren. polje = področje, poprišče, prizorišče, torišče: beneficium haud sterili in segete ACC. AP. NON., quid odisset Clodium Milo, segetem ... suae gloriae CI., seges criminum ARN.

3. metaf. gosta množica, velika množica, množina, mnoštvo, sila, neštetost: CL. idr., seges clipeata virorum O., concurret suae segeti O., segetes nefandae O., ferrea telotum seges V., nostrae seges osculationis CAT.

Vaterstadt, die, rodno mesto

отчество n ime po očetovem imenu;, rodno ime;
как звать вас по имени и. отчеству? kakšno je vaše in očetovo ime?

Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

Eretria -ae, f (Ἐρετρία) Eretrija

1. mesto v Tesaliji pri Farzalu: L.

2. mesto na Evboji južno od Evripa, rodno mesto filozofa Menedema, ustanovitelja „eretrijske“ filozofske šole: Ci., N., L., Mel., Plin. Od tod adj.
a) Eretricus 3 (Ἐρετρικός) eretrijski: philosophus Ci.; subst. Eretricī -ōrum, m eretrijski filozofi, eretrijska filozofska šola (Menedemova): Ci., Sen. ph. = Eretriacī -ōrum, m (Ἐρετριακοί): Ci.
b) Eretriēnsis -e, eretrijski: N.; subst. Eretriēnsēs -ium, m Eretrijci, preb. Eretrije: L.
c) Eretrius 3 eretrijski: terra Cels., creta (bela glina, ki je bila zelo priljubljena) Plin.; subst. Eretriī -ōrum, m Eretrijci: Mel.

grúda clod (of earth); lump; soil; pesniško glebe

rodna grúda native soil
biti navezan na svojo rodno grúdo to be deeply attached (ali devoted) to one's native soil

Lindus (Lindos) -ī, f (Λίνδος) Líndos, mesto na otoku Rodos s slovečim Ateninim in Heraklovim svetiščem, Kleobulovo rodno mesto (zdaj Lindo): Ci., Mel., Plin., Lact. Od tod adj. Lindius 3 líndoški, líndijski: Minerva, Chares Plin., Cleobulus Aus.; subst. Lindia -ae, f Lindošánka, Líndijka, naslov Turpilijeve komedije: Non., Prisc.

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

oko³ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Auge
rodno oko das Fruchtauge
speče oko das Auge, die Knospe
agronomija in vrtnarstvo cepiti na oko okulieren
cepljenje na oko die Okulierung
poganjati iz spečega očesa nachtreiben

2.
rastlinstvo, botanika sončno oko das Sonnenauge

propio moški spol (ekspresni) sel

propios pl dedovina, rodno premoženje

rattacher [rataše] verbe transitif (zopet) -na, -po, privezati; prikleniti; pripojiti; politique priključiti; spraviti v zvezo

(à z)
se rattacher priključiti se (à k komu), pripojiti se; spadati skupaj (à z), pripadati (à k); biti v zvezi; nanašati se; biti povezan
rattacher un chien zopet privezati psa
rattacher une commune à un canton priključiti občino kantonu
rattacher une question à une autre povezati neko vprašanje z drugim vprašanjem
ces questions se rattachent l'une à l'autre ti dve vprašanji sta povezani eno z drugim
rien ne nous rattache plus à notre pays d'origine nič nas več ne veže na našo rodno deželo

rôden -a, -o of birth; native

rôdni brat full brother
rôdna sestra full sister
rôdno mesto native town
rôdna tla native soil
rôdna zemlja native country
rôdno drevo botanika tree of bearing age
on je moj rôdni brat he is my own brother