Franja

colodra ženski spol rožena pastirska posoda; molzno vedro; hud pivec

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

cuerna ženski spol rožena posoda pastirjev; jelenovo rogovje

Hornmehl, das, rožena moka

Hornplatte, die, rožena plošča

Hornschicht, die, rožena plast, roženi sloj, roževinasta plast, roženina

Hornschuppe, die, rožena plošcica

Hornspäne, pl, rožena moka

Horntafel, die, rožena plošča

quevedos moški spol množina (črna) rožena očala (ščipalnik)

calarse (ali ponerse) los quevedos očala natakniti

mok|a [ó] ženski spol (-e …) das Mehl
ajdova moka Buchweizenmehl
bela moka Weißmehl, weißes Mehl
črna moka schwarzes Mehl
koruzna moka Maismehl
polna moka Vollmehl
pšenična moka Weizenmehl, polna: Vollkornmehl
ječmenova moka Gerstenmehl
ržena moka Roggenmehl
ostra moka griffiges Mehl
(gorčična Senfmehl, kostna Knochenmehl, krmna Futtermehl, lesna Holzmehl, mesna Fleischmehl, ribja Fischmehl, agronomija in vrtnarstvo Fischdüngemehl, agronomija in vrtnarstvo rožena Hornspäne, Hornmehl, tehnika šamotna Schamottemehl, živalska Tiermehl, Kadavermehl)
kruh iz polne moke das Vollkornbrot

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

plošč|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura, tehnika die Platte (akustična Schallschluckplatte, betonska Betonplatte, brzokuhalna Schnellkochplatte, grelna Heizplatte, Warmhalteplatte, iverna Spanplatte, Holzfaserplatte, izolacijska Dämmplatte, geografija jezerska Seenplatte, tehnika kalilna Schreckplatte, kamnita Steinplatte, kovinska Metallplatte, kuhalna Kochplatte, gradbeništvo, arhitektura lahka Leichtbauplatte, luknjičasta Lochplatte, mavčna Gipsplatte, mizna Tischplatte, anatomija nebna Gaumenplatte, nosilna Tragplatte, obračalna Wendplatte, oklopna Panzerplatte, osnovna Fußplatte, Grundplatte, elektrika ozemljilna Erdplatte, pihalna Blasplatte, čelnega lesa Hirnholzplatte, iz lesne volne Holzwolleplatte, iz mineralne volne Mineralfaserplatte, plutasta Korkplatte, pokrovna Deckplatte, priležna/pritisna [Anpreßplatte] Anpressplatte, ravnalna Richtplatte, robna Randplatte, rožena Hornplatte, salonitna Eternitplatte, sendvič Sandwichplatte, stresalna Rüttelplatte, strgalna Abstreifplatte, tiskarska Druckplatte, udarna Prallplatte, utopna Gesenkplatte, vbodna Stichplatte, vezana [Preßholzplatte] Pressholzplatte, Sperrplatte, Sperrholzplatte, vlagalna Aushängeplatte, vlaknena Faserplatte, vodilna Führungsplatte, žarilna Glühplatte)

2. geografija, tehnika, geologija die Tafel (armaturna Armaturentafel, celinska Kontinentaltafel, kamnita Steintafel, elektrika z zvonci Klingeltafel, elektrika razdelilna Verteilertafel, signalna Anzeigetafel)

3. tehnika die Scheibe (brusilna Schleifscheibe, delilna Teilscheibe, kovinska Metallscheibe, mlevna Mahlscheibe, nihajna Taumelscheibe, rezalna Trennscheibe, sklopke Kupplungsscheibe, sojemalna Mitnehmerscheibe, sprožna Auslösescheibe)

4.
tehnika drsna plošča der Gleitschuh
instrumentna plošča das Instrumentenbrett, Gerätebrett
krmilna plošča das Bedienungsfeld, die Bedienungstafel
lesena plošča die Holzplatte, Holztafel, za lesorez: der Holzstock
ledena plošča geografija, pomorstvo die Eisscholle, die Eisbank
ledene plošče množina das Packeis
snežna plošča die Schneescholle
spominska plošča die Ehrentafel, die Gedenktafel, Gedenkplatte
stikalna plošča das Schaltbrett, die Schalttafel
stiskalna plošča die [Preßplatte] Pressplatte, der [Preßdeckel] Pressdeckel
vrtljiva plošča der Drehkranz, die Drehscheibe
obložiti s ploščami verplatten
s ploščami tlakovana pot der Plattenweg

rožén² horny; of horn; made of horn; callous

rožéna koža horny skin, horny layer of epidermis, callosity
rožéni ostružki shavings pl of horn
rožéna žlica spoon made of horn
očala z rožénim okvirjem horn-rimmed spectacles pl

rožén de (ali en) corne, corné

rožen glavnik peigne moški spol de (ali en) corne
rožena očala lunettes ženski spol množine d'écaille

rožén (-a -o) adj. di corno, corneo:
rožen glavnik pettine di corno
očala z roženimi okvirji occhiali con montatura di corno
agr. rožena moka farina di corno
vet. roženi obrobek benda perioplica
zool. roženi svitek planorbide (Planorbis corneus)
roženi del kopita tuello

rožén² córneo, de cuerno

rožena očala gafas f pl de concha

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.