Franja

Zadetki iskanja

  • kȕćenica ž pridna in varčna gospodinja
  • notable [nóutəbl]

    1. pridevnik (notably prislov)
    znan, znamenit, pomemben, ugleden
    kemija opazen

    2. samostalnik
    ugleden človek, osebnost, odličnik; pridna gospodinja
  • čebela samostalnik
    (žuželka) ▸ méh
    marljiva čebela ▸ szorgalmas méhecske
    pridna čebela ▸ szorgalmas méhecske
    poginula čebela ▸ elpusztult méh
    roj čebel ▸ méhraj
    panj čebel ▸ méhkas
    pogin čebel ▸ méhpusztulás
    brenčanje čebel ▸ méhzümmögés
    pik čebele ▸ méhcsípés
    paša za čebele ▸ méhlegelő
    čebele oprašujejo ▸ a méhek porozzák
    čebele brenčijo ▸ a méhek zsonganak
    rojenje čebel ▸ méhrajzás
    pasma čebel ▸ méhfajta
    Povezane iztočnice: afrikanizirana čebela, divja čebela, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, čebela delavka, čebela matica, čebela ubijalka
  • čebéla (-e) f zool. ape (Apis);
    domača čebela ape domestica (Apis mellifica)
    italijanska čebela ape italiana (Apis mellifica ligustica)
    kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
    čebela delavka ape operaia
    čebele roparice api predatrici
    roj čebel sciame d'api
    pren. pridna kot čebela laboriosa come un'ape
    pren. bilo jih je kot čebel v panju erano una moltitudine
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • there [ðɛ́ə]

    1. prislov
    tam, tamkaj; tu, tukaj
    figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

    there and back tja in nazaj
    there and then takoj, précej, na mestu
    down there tam doli
    here and there tu in tam
    here, there and everywhere vsepovsod
    in there tam notri
    neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
    out there tam zunaj
    over there tam preko
    from there od tam, od tod
    up there tam gori
    there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
    there is the rub tu je (tiči) težava
    there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
    I have been there before sleng to že vse vem
    to have been there sleng dobro se spoznati
    all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
    he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
    there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
    we had him there v tem smo ga prelisičili
    to get there sleng doseči kaj, uspeti
    put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

    2.
    (oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

    there is je, se nahaja
    there are so, se nahajajo
    there was a king bil je (nekoč) kralj
    there is no saying ne da se reči
    there arises the question... nastaja vprašanje...
    there comes a time when... pride čas, ko...
    will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
    what is there to do? kaj naj storimo?
    never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
    there's a man at the door nekdo je pri vratih
    there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

    3. medmet
    glej! no! na!; pomiri se!

    there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
    don't cry! no, no, ne jokaj!
    there now! glej ga no
    so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
    well there čuj!
    there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
    there, it is done! na, pa je narejeno!
    there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
Število zadetkov: 7