Franja

Zadetki iskanja

  • beračíja (-e) f

    1. ekspr. piccola proprietà

    2. accattonaggio

    3. accattoni, povera gente, poveraglia
  • abbacchiare

    A) v. tr. (pres. abbacchio)

    1. ➞ bacchiare

    2. pobiti, potreti, deprimirati

    3. pren. prodati pod ceno:
    povera ragazza, l'hanno proprio abbacchiata ubogo dekle, prav slabo so jo oddali!

    B) ➞ abbacchiarsi v. rifl. (pres. mi abbacchio) izgubiti pogum, postati malodušen
  • afflosciare

    A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
    il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten

    B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)

    1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
    la vela si afflosciò jadro se je povesilo

    2. pog. omedleti:
    alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela
  • bruto

    A) agg.

    1. živalski, nerazumen:
    istinto bruto živalski nagon

    2. grob, surov, neobdelan, gol:
    i fatti bruti gola, kruta dejstva

    3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
    forza bruta surova sila

    B) m

    1. nerazumno bitje

    2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
    la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak
  • compiangere* v. tr. (pres. compiango)

    1. objokovati, obžalovati, pomilovati:
    Povera madre! Quanto ti compiango! Uboga mati! Kako te pomilujem!

    2. iron. pomilovati
  • creatura f

    1. bitje; stvor:
    creature umane človeštvo, ljudje

    2. otrok, dete:
    povera creatura! ubogi otrok!

    3. pren. ljubljenček; varovanec; kreatura
  • figlia f

    1. hči:
    figlia da maritare, da marito za možitev godna hči
    le figlie di Eva pren. Evine hčere, ženske

    2. dekle, deklica:
    quante ne ha passate quella povera figlia! kaj vse je preživelo to ubogo dekle!
    figlia di Maria relig. članica Marijine družbe

    3. kupon
  • izhájati (-am) | izíti (-ídem)

    A) imperf., perf.

    1. uscire; essere pubblicato:
    revija izhaja mesečno, kot štirinajstdnevnik la rivista esce mensilmente, come quindicinale

    2. derivare, originare, provenire, venire:
    oblast izhaja iz ljudstva il potere origina dal popolo
    izhajati iz bogate, revne družine venire da famiglia benestante, povera

    3. (upoštevati določena izhodišča) partire, muovere:
    v razpravi izhaja iz že znanih dejstev nel saggio muove da fatti universalmente noti

    4. (kazati se) risultare, essere evidente, manifesto:
    iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij dai fatti succitati è evidente la necessità di collegare i singoli settori

    B) izíti se (-ídem se) perf. refl.

    1. mat. essere divisibile:
    račun se je izšel il conto torna

    2. finire:
    vse se je dobro izšlo tutto è finito bene, per il meglio
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • maniják (-a) m psiht. maniaco (tudi pejor.), fissato; bruto:
    ubogo dekle je umoril manijak la povera ragazza è stata assassinata da un bruto
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • pokójen (-jna -o)

    A) adj.

    1. defunto, deceduto; quondam; pog. povero; buonanima; compianto; pisar. fu:
    pokojna Avstro-Ogrska la defunta Austria-Ungheria
    moj pokojni ded il mio nonno buonanima
    pokojna babica je vedno pravila la povera nonna diceva sempre
    Janez Kranjc, sin pokojnega Franca Giovanni Kranjc fu Francesco
    pokojni maestro il compianto maestro

    2. (miren) calmo, tranquillo, quieto

    3. (tih) silenzioso, tranquillo

    B) pokójni (-a -o) m, f, n il defunto, la defunta
  • pomilováti (-újem) imperf. compatire, compassionare, avere compassione di, commiserare, compiangere:
    pomilovati vdovo compatire la vedova
    uboga sirota! kako te pomilujem povera orfana, quanto ti compiango!
  • pōvero

    A) agg.

    1. reven, ubog:
    povero in canna, come Giobbe reven kot cerkvena miš
    alla povera revno, kot reveži

    2. siromašen; beden; skromen:
    fiume povero d'acqua reka, siromašna z vodo
    lingua povera reven jezik
    in parole povere preprosto povedano

    3. (ki vzbuja sočutje) ubog, revček:
    un povero gobbo ubog grbavec
    un povero uomo (poveruomo) ubožec
    un povero diavolo, un povero Cristo pren. pog. siromak, nesrečnež
    povero me! te! lui! gorje meni! tebi! njemu!

    4. pog. pokojen:
    la povera nonna lo diceva sempre pokojna babica je to venomer pravila

    5. umet.
    arte povera

    B) m (f -ra) revež, siromak; ekst. berač, beračica:
    ricovero, ospizio per i poveri ubožnica
  • réven (-vna -o)

    A) adj.

    1. povero, indigente, misero, disagiato:
    reven kot cerkvena miš povero in canna
    nekaj revnih hiš quattro misere case

    2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
    reven pridelek raccolto scarso, annata magra
    revna plača stipendio misero

    3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
    reven izgovor scusa banale
    revna igra gioco inconcludente

    4. (skromen) povero, modesto:
    revno kosilo pranzo modesto
    revna soba stambugio

    5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
    revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

    6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
    bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
    klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

    B) revni (-a -o) m, f, n
    revni in bogati i poveri e i ricchi
  • skrômen (-mna -o) adj.

    1. modesto, morigerato, dimesso:
    skromen delavec un lavoratore modesto
    skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
    skromen pri obleki dimesso nel vestire
    delati se skromnega affettare modestia
    delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia

    2. modesto, misero, modico:
    skromna hiša casa modesta, misera
    skromna plača stipendio misero

    3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
    skromni cilji obiettivi modesti
    skromna letina annata scarsa

    4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
    skromna večerja cena povera, frugale
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • vittima f

    1. relig. daritvena žival

    2. pren. žrtev:
    vittima della fame, della guerra, del terremoto žrtev lakote, vojne, potresa
    vittima della strada žrtev prometne nesreče
    essere vittima di biti žrtev (česa)

    3. žrtev (nasilja, objestnosti):
    povera vittima! iron. ubožec!
    fare la vittima delati se žrtev
Število zadetkov: 19