Franja

Zadetki iskanja

  • pohval|a ženski spol (-e …) das Lob, die Belobung; poetično: der Preis; psihološko: Streicheleinheiten množina; pisna: das Belobigungsschreiben; besede: Lobesworte
    vse pohvale vreden dankeswert, lobeswert, aller Ehre wert
  • pohvála praise; commendation; laud, eulogy, encomium, approbation

    vreden pohvále worthy of praise
    poln pohvále full of praise
    javna pohvála honourable mention
    biti skop s pohválo to be sparing of praise
  • pohvála éloge moški spol , louange ženski spol , approbation ženski spol , (s ploskanjem) applaudissements moški spol množine , (ocena) mention ženski spol honorable

    vreden pohvale digne de louange (ali d'éloges)
    obsuti koga s pohvalami couvrir quelqu'un d'éloges (ali de fleurs), figurativno jeter des fleurs à quelqu'un
    zaslužiti pohvalo mériter l'éloge, être digne de louange
  • pohvála (-e) f

    1. lode; plauso; encomio, elogio, complimento; citazione, menzione d'onore:
    moledovati za pohvalo navzočih mendicare il plauso dei presenti
    ne skopariti s pohvalami scialacquare complimenti, lodi

    2. (list kot pismena pohvala) diploma (di benemerenza)
  • pohvála ž pohvala: pohvala prizadevnim udarnikom
  • pohvála alabanza f ; elogio m ; lit encomio m

    vreden pohvale elogiable
    biti vreden pohvale ser digno de elogio
    ne skopariti s pohvalami no regatear elogios
    zaslužiti pohvalo merecer elogio(s)
    zasuti s pohvalami colmar de elogios
    lastna pohvala se pod mizo valja la alabanza propia envilece
  • pohvála -e ž., похвала́ -и́ ж., хвала́ -и́ ж.
  • pohvála -e ž
    1. laudă
    2. menţiune
  • hvála ž
    1. hvala, pohvala: zaslužena hvala; -e vredna odločitev
    2. hvala, zahvala hvala za gostoljubje; to je torej hvala za moj trud; hvala, ne kadim; lastna hvala se pod mizo valja
    tko se hvali, sam se kvari; hvala za vprašanje
    hvala na pitanju
  • jáven (-vna -o) adj.

    1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
    javni interes interesse pubblico
    skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
    javno mnenje opinione pubblica

    2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
    javni lokali locali pubblici
    javni park giardino pubblico

    3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
    javna seja seduta pubblica
    javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico

    4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
    javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
    ekon. javna družba società in nome collettivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
    javna morala buon costume
    javna pohvala encomio
    javna sfera politico
    hist. javne funkcije cursus honorum
    javna šola scuola pubblica, statale
    javna uprava pubblica amministrazione
    javna ustanova ente pubblico
    javna varnost pubblica sicurezza
    javne zgradbe edifici pubblici
    jur. javni tožilec pubblico ministero
    jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
    jur., hist. javno sojenje placito
    javno stranišče vespasiano
  • príjati (-am) imperf. piacere, giovare, far bene; confarsi; accomodare:
    kopel mu bo prijala un bagno gli farà bene
    pohvala vsakomur prija la lode piace a tutti
    trti prija prisojna lega l'esposizione al sole giova alla vite, la vite ama l'esposizione al sole
    morski zrak mi ne prija l'aria di mare non mi si confà
  • psihologija samostalnik
    1. (veda) ▸ pszichológia
    znanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológia
    sodobna psihologija ▸ modern lélektan
    uporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológia
    popularna psihologija ▸ népszerű pszichológia
    področje psihologije ▸ pszichológia területe
    doktor psihologije ▸ pszichológia doktora
    utemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítója
    veja psihologije ▸ pszichológia ága
    proučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozása
    tečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyam
    profesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    profesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    študij psihologije ▸ pszichológia kar
    Tudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.
    diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázik
    oddelek za psihologijo ▸ pszichológia kar
    izpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsga
    Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
    Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
    Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
    Povezane iztočnice: psihologija dela

    2. (izobraževalni program) ▸ pszichológia
    vpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik
    2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgató
    Ona se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
    Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

    3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektan
    psihologija lika ▸ szereplő lélektana
    Igralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.
    psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektana
    psihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiája
    Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.
  • spodbúda (-e) f sprone, spinta, stimolo; incentivo; incoraggiamento:
    otrok je potreben spodbude il bambino ha bisogno di incoraggiamento
    spodbuda naložbam incentivo agli investimenti
    pohvala je bila zanj močna spodbuda la lode fu per lui un forte stimolo
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
Število zadetkov: 14