pohval|a ženski spol (-e …) das Lob, die Belobung; poetično: der Preis; psihološko: Streicheleinheiten množina; pisna: das Belobigungsschreiben; besede: Lobesworte
vse pohvale vreden dankeswert, lobeswert, aller Ehre wert
Zadetki iskanja
- pohvála praise; commendation; laud, eulogy, encomium, approbation
vreden pohvále worthy of praise
poln pohvále full of praise
javna pohvála honourable mention
biti skop s pohválo to be sparing of praise - pohvála éloge moški spol , louange ženski spol , approbation ženski spol , (s ploskanjem) applaudissements moški spol množine , (ocena) mention ženski spol honorable
vreden pohvale digne de louange (ali d'éloges)
obsuti koga s pohvalami couvrir quelqu'un d'éloges (ali de fleurs), figurativno jeter des fleurs à quelqu'un
zaslužiti pohvalo mériter l'éloge, être digne de louange - pohvála (-e) f
1. lode; plauso; encomio, elogio, complimento; citazione, menzione d'onore:
moledovati za pohvalo navzočih mendicare il plauso dei presenti
ne skopariti s pohvalami scialacquare complimenti, lodi
2. (list kot pismena pohvala) diploma (di benemerenza) - pohvála ž pohvala: pohvala prizadevnim udarnikom
- pohvála alabanza f ; elogio m ; lit encomio m
vreden pohvale elogiable
biti vreden pohvale ser digno de elogio
ne skopariti s pohvalami no regatear elogios
zaslužiti pohvalo merecer elogio(s)
zasuti s pohvalami colmar de elogios
lastna pohvala se pod mizo valja la alabanza propia envilece - pohvála -e ž., похвала́ -и́ ж., хвала́ -и́ ж.
- pohvála -e ž
1. laudă
2. menţiune - hvála ž
1. hvala, pohvala: zaslužena hvala; -e vredna odločitev
2. hvala, zahvala hvala za gostoljubje; to je torej hvala za moj trud; hvala, ne kadim; lastna hvala se pod mizo valja
tko se hvali, sam se kvari; hvala za vprašanje
hvala na pitanju - jáven (-vna -o) adj.
1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
javni interes interesse pubblico
skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
javno mnenje opinione pubblica
2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
javni lokali locali pubblici
javni park giardino pubblico
3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
javna seja seduta pubblica
javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico
4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
ekon. javna družba società in nome collettivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
javna morala buon costume
javna pohvala encomio
javna sfera politico
hist. javne funkcije cursus honorum
javna šola scuola pubblica, statale
javna uprava pubblica amministrazione
javna ustanova ente pubblico
javna varnost pubblica sicurezza
javne zgradbe edifici pubblici
jur. javni tožilec pubblico ministero
jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
jur., hist. javno sojenje placito
javno stranišče vespasiano - príjati (-am) imperf. piacere, giovare, far bene; confarsi; accomodare:
kopel mu bo prijala un bagno gli farà bene
pohvala vsakomur prija la lode piace a tutti
trti prija prisojna lega l'esposizione al sole giova alla vite, la vite ama l'esposizione al sole
morski zrak mi ne prija l'aria di mare non mi si confà - psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaznanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológiasodobna psihologija ▸ modern lélektanuporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológiapopularna psihologija ▸ népszerű pszichológiapodročje psihologije ▸ pszichológia területedoktor psihologije ▸ pszichológia doktorautemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítójaveja psihologije ▸ pszichológia ágaproučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozásatečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyamprofesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszorprofesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszorštudij psihologije ▸ pszichológia karTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázikoddelek za psihologijo ▸ pszichológia karizpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsgaNa srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela
2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiavpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgatóOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.
3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanpsihologija lika ▸ szereplő lélektanaIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektanapsihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiájaVideti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana. - spodbúda (-e) f sprone, spinta, stimolo; incentivo; incoraggiamento:
otrok je potreben spodbude il bambino ha bisogno di incoraggiamento
spodbuda naložbam incentivo agli investimenti
pohvala je bila zanj močna spodbuda la lode fu per lui un forte stimolo - udáriti (-im) | udárjati (-am)
A) perf., imperf.
1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento
2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro
3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile
4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico
5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato
6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione
7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole
8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi
9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici
10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante
11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere
12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente
13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno
B) udáriti se (-im se) perf. refl.
1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa
2. pren. (sporeči se) litigare
3. (spopasti se) scontrarsi
/ 1
Število zadetkov: 14