Franja

požig moški spol (-a …) pravo die Brandlegung, Brandstiftung
zgodovina požig Reichstaga der Reichstagsbrand

požíg arson

obdolžitev požíga charge of arson

požíg incendie moški spol volontaire

zaradi požiga pour incendie

požíg (-a) m incendio:
naklepni požig incendio doloso
agr. požig strnišč debbio (delle stoppie)

požíg m
1. paljevina, paljenje, zapaljenje: požig trave, vejevja
2. zapaljenje: naklepni požig
namjerno (-mer-) zapaljenje; požig iz malomarnosti
zapaljenje iz nehata, iz nepažnje

požíg incendio m intencionado (ali doloso)

požíg -a m., підпа́л -у ч.

abbruciamento m

1. požiganje, žganje; požig

2. agr. ➞ debbio

arson [á:sn] samostalnik
požig

Brandlegung, die, požig

Brandstiftung, die, požig, Recht namerno netenje požara

brûlement [brülmɑ̃] masculin sežiganje, žganje, požig; pekoč občutek

deflagration [defləgréišən] samostalnik
požar, požig; vzbuh, eksplozija

exūstiō -ōnis, f (exūrere)

1. požig(anje), sežig(anje), zažig(anje), gorenje: Hier., exustiones terrarum Ci., exustio amphitheatri Lamp.

2. pripeka: solis Plin., Cael.

3. pren. vnetost: Plin. (XVIII, 1, 5).

incendium -iī, n (incendere)

1. požig(anje), zažig(anje): eructant sermonibus suis caedem bonorum atque urbis incendia Ci. požige v mestu, ad urbis incendium Romae manere Ci. da bi mesto zažgal, oppidum incendio delere N., Cassius incendiis, Cethegus caedi praeponebatur Ci., domus ardebat non fortuitō (adv. ne atrib. k incendio!), sed oblato incendio Ci.

2. meton.
a) požar, ogenj: urbem incendiis liberavi Ci., flamma ex incendio navium periculum nuntiabat Ci., cunctos … incendium hausit T. je požrl = vsi so zgoreli, conclamatum … incendium Sen. ph. razlegel se je klic: „gorí!“, incendium facere, excitare, conflare Ci. ogenj zanetiti, zaž(i)gati, restinguere Ci. pogasiti, ager incendiis vastatur Ci.
b) živ ogorek, ogorelo poleno, plamenica: iactas incendia dextrā O., dispersa inmittit silvis incendia pastor V., socios incendia poscit V.
c) z novo meton.: ogenj, žar, vročina: auster Africae incendia cum serenitate affert Plin., quae stomacho incendia praebent nostro Lucr.

3. metaf.
a) ogenj, žar, vročina (strasti): ad illud invidiae incendium restinguendum Ci., incendiis cupiditatum inflammatus Ci. vroče želje, „moves incendia“ clama O. ti me vnemaš (zažigaš).
b) ogenj, požar = skrajna nevarnost, preteča poguba, pogibel: ecquod in hac urbe maius incendium fuit, cui non consul subvenerit? Ci., ruina atque incendium civitatis Ci., i. urbis C., i. meum S. ogenj, ki mene (mojo srečo) uničuje, si quod esset in suas fortunas incendium excitatum Ci., belli civilis incendium restinguere Ci., in communi incendio subvenire Ci., aluistis … incendium quo nunc ardetis L.
c) povišanje cene, podražitev: annonae Q.

incēnsiō -ōnis, f (incendere)

1. zažig(anje), požig(anje): Vulg., Arn., ab incensione urbem liberavi Ci.

2. meton. požar: annus post Capitolii incensionem vicesimus Ci.

3. kar se zažge višjemu bitju na čast, daritev: hae sunt summae incensiones dei Ap.

īnflammātiō -ōnis, f (inflammare)

1. zažig, požig, požar: inflammationem agris, tectis inferre Ci. požgati, zažgati; metaf.: infl. animorum Ci. ognjevitost (pesnikov).

2. kot medic. t. t.: vnetje: aurium Plin., oculorum Cels., inflammationem discutere Plin., excitare, levare, reprimere Cels., remittit se inflammatio Cels.

pálež m
1. palež, smod: zaudarati na palež
2. požig: u naše selo udarilo svako zlo, pa i palež

pàlidba ž požig

pàljevina ž
1. palež, smod: ovdje zaudara na -u
2. požig: počinio je jedno razbojništvo i više paljevina
3. pogorišče: posavetuje seljake da seju lan po šumskim -ama
4. ekspr. prekanjenec -nka: čuvaj ga se, on je paljevina!; u mame rastu četiri sina, u kući jaganjci, na ulici -e