Franja

pádel (-dla -o) adj. caduto:
padli borci Caduti
spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah monumento ai Caduti delle due guerre mondiali
padla dekleta puttane, prostitute
padli angel demonio

pádel

spomenik padlim v vojni monumento m a los caídos en la guerra

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

caduto

A) agg. padel

B) m padli, padli borec:
monumento ai caduti spomenik padlim

gef. (= gefallen) padel

prōcidu(u)s 3 (prōcidere)

1. tisti, ki je padel ali se je zgrudil naprej, padel, zgruden, (naprej) padši, (naprej) zgrudivši se: Sid., salix Plin., scrutantur galeas frigentum inventaque monstrant corpora, prociduae super externosque suosque Stat.

2. (o telesnih delih) bolezensko izstopajoč, izstopivši, izpadel, prolabiran, (ven) moleč, (ven) štrleč: sedes, umbilicus Plin.

suspendido obešen, viseč; (pro)padel (učenec)

estar suspendido de un hilo na nitki viseti

tué, e [tɥe] adjectif ubit; padel (v vojni); figuré izčrpan, potrt, pobit; masculin umrli, padli (v vojni)

tué à l'ennemi padel v vojni
il y a eu trois tués dans l'accident v nesreči so bili trije mrtvi

погибший umrl nenaravne smrti), padel (v vojni), izgubljen; m izprijenec

sternāx -ācis (sternere)

1. jezdeca na tla posajajoč, skušajoč vreči jezdeca na tla: equus V., Sil.

2. tisti, ki je padel na kolena = ponižno proseč: cives Sid., trepidus ac sternax Sid.

šèhīt -íta m (t. šehit, ar.) dial.
1. junak, ki je padel na bojišču za muslimansko vero
2. nedolžno usmrčeni
3. mučenec, mučenik

опальный (hist.) ki je padel v nemilost

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

Agis -idis, acc. -gin in -gim, m (gr. Ἆγις) Agis po zgledu Paris -idis, dor. moško ime. Znani so poseb. trije špart. kralji:

1. Agid I., sin kralja Arhidama II., Agezilajev brat, vladal od l. 426 do 397: N.

2. Agid II., sin kralja Arhidama III., vladal od l. 338 do 330; vzdignil se je nad Makedonce, a je padel z velikim delom svoje vojske v krvavi bitki zoper Antipatra: Cu. (z acc. Agin), Iust.

3. Agid III., sin kralja Evdamide II., vladal od l. 244 do 240; hoteč znova uvesti Likurgovo ustavo, je propadel in bil po pravoreku eforov zadavljen: Ci. (z acc. Agim). Poleg teh kraljev še:

4. neki Licijan: V.

5. slab argovski pesnik: Cu.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

akrobatsko prislov
1. (o telesnih spretnostih) ▸ akrobatikusan, kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára, kontrastivno zanimivo ▸ akrobatikus ügyességgel
Ulica je bila polna ljudi, ki so akrobatsko skakali čez avtomobile. ▸ Az utca tele volt az autókon akrobata módjára átugráló emberekkel.
Palica se je skoraj prelomila, ko se je riba akrobatsko pognala proč in za sabo povlekla več metrov ribiške vrvice. ▸ A bot majdnem eltört, amikor a hal akrobatikus ügyességgel félresiklott, több méternyi horgászzsinórt húzva maga után.
Eden izmed mladih vlomilcev je policistom celo sam precej olajšal delo, saj mu je na bližnji travi zdrsnilo in je akrobatsko padel. ▸ Az egyik fiatal betörő még azzal is eléggé megkönnyítette a rendőrök dolgát, hogy megcsúszott, és ahogy elvágódott a közeli gyepen, az akrobatamutatványnak is beillett.

2. (o akrobatiki ali akrobatih) ▸ akrobatikusan
Akrobatsko zahteven cirkus zahteva tudi športnike, zato se jih lahko že nekaj med njimi pohvali z odličji z olimpijskih iger, recimo v gimnastiki ter celo v sinhronem plavanju. ▸ A nehéz akrobatikus mutatványokat felvonultató cirkuszban sportolókra is szükség van, ezért közülük már többen is büszkélkedhetnek olimpiai érmekkel, amit például tornában, sőt szinkronúszásban kaptak.

3. (o mentalni spretnosti) kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára
Akrobatsko se bom izognil vprašanju. ▸ Akrobata módjára fogok kitérni a kérdés elől.

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. poslanec kralja Deotara: Ci.

6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

7. neki slikar: Plin.