Franja

останки m pl
смертные о. posmrtni ostanki (človeka);
бренные о. umrljivi ostanki (človeka), truplo

posmrtni ostanki moški spol množina die sterblichen Überreste množina

zemeljski ostanki moški spol množina človeka: die leiblichen/irdischen Reste

Abgang, der, (-, Abgänge)

1. odhod, von der Schule: zapustitev (šole), von Geschossen: izstrelitev, beim Turnen: doskok

2. (Ausscheidung) izločanje, von Fruchtwasser odtekanje, von Winden: odvajanje, Abgang von Stuhl iztrebljanje; Abgang von Urin mokrenje

3. (Stuhl) iztrebek, Abgänge von Wild: ostanki

4. (Aussterben) ugasnitev

5. bei Obst usw.: manko, kalo, primanjkljaj; odhodek

6. (Verkauf) prodaja; guten Abgang haben dobro se prodajati, iti dobro v denar

bribe [brib] féminin (večinoma pluriel) drobtina, košček; pluriel ostanki; podrtine, ruševine; figuré odlomek

bribe de la discussion odlomek, delček diskusije

débris [debri] masculin črepinje, drobci; (pre)ostanki; ruševine; odpadki; staro železo; technique izvržek; géologie melišče, prod(ovina)

débris d'un repas ostanki obeda
les débris d'une armée ostanki (poražene) vojske
(populaire) un vieux débris starina, star človek

déchet [dešɛ] masculin (večinoma pluriel) odpadek, izvržek; ostanki; izguba; figuré zmanjšanje, oškodovanje, kratenje

déchets de coton, de métal, de viande bombažni, kovinski, mesni odpadki
déchet de route (commerce) odpad, izguba (med prevozom)
les déchets de l'école učenci, ki morajo zapustiti šolo (zaradi slabega uspeha)
c'est un déchet de l'humanité to je izmeček človeštva
ramasseur masculin de déchets zbiralec odpadkov

détritus [-tüs] masculin odpadek; smeti, odpadki, ostanki, ruševine skal

épave [epav] féminin naplavljen predmet iz brodoloma; zapuščen predmet brez lastnika; pluriel razbitine, ostanki; figuré telesno izčrpan človek uničenega zdravja, človeška razvalina; adjectif, vieilli izgubljen

frāgmen -inis, n (frangere)

1. lomljenje, (z)lom: percussit subito deceptum fragmine pectus Val. Fl., scindunt resonanti fragmine montem Sil., offensantis linguae fragmen Min. pretrgani glasovi jecavega jezika.

2. (odlomljen) kos, odlomek, drobir, v pl. tudi drobci, ostanki, razvaline; redko v sg.: ingenti fragmine montis Lucetium sternit V. s silnim kosom skale, fr. subsellii Vell.; v pl.: fragmina silvarum Lucr. drobirje, remorum V., mucro … dissiluit; fulvā resplendent fragmina harenā V., taedas et fragmina poni imperat O. treske in dračje, fr. navigii, ratis O., favorum Col., panis Suet. kosi, subselliorum Suet.

frāgmentum -ī, n (frangere)

1. (odlomljen) kos, odlomek, drobec, iver, treska, v pl. tudi razbitine, ostanki; redko v sg.: fr. lapidis Ci. drobec, drobec kamna (= škulja), acutum (hastilis) L., ossis Cels. kostni drobec, kostni okrušek (odcep); v pl.: tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum Ci., fragmenta ramea V. odlomki vej, fr. navium S., fr. ramorum, tegularum L., tabularum remorumque Cu., panis Luc. fr., Plin.; pesn. metaf.: Emathiae fragmenta ruinae Lucan. ostanki tesalskega vojaštva.

ìstresine -īnā ž mn.
1. iztresine, ostanki: istresite vreće, a istresine pokupite na papir
2. zadnji sneg, ki pada pozno spomladi

leaving [lí:viŋ] samostalnik
odhod
množina ostanki

leaving certificate odhodno spričevalo

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

oddment [ɔ́dmənt] samostalnik
množina ostanki, odpadki
tisk posamezen del knjige (kazalo, naslovna stran)

òtražbine ž mn. ostanki (jedi)

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

picking [píkiŋ] samostalnik
kraja; obiranje, nabiranje, prebiranje, sortiranje
množina ostanki, paberki
figurativno postranski zaslužek

pickings and stealings nepošteno prislužen denar, nepošten dobiček, plen

relic [rélik] samostalnik
poslednji ostanek, sled (npr. verovanja, običaja itd.)
množina preostanki (starih časov)
cerkev relikvija; spomin
množina posmrtni ostanki (osebe), mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, relikvije
množina ostanki (stvari)

relics of the past starožitnosti

relief [rəljɛf] masculin relief, pridvig, nadvig; profil tal; pluriel odpadki, ostanki (jedi)

en relief dvignjen, (plastično) prikazan
reliefs pluriel d'un festin ostanki pojedine
reliefs pluriel d'une splendeur passée ostanki preteklega sijaja
carte féminin, cinéma masculin en relief reliefni zemljevid, reliefni kino
caractères masculin pluriel en relief du braille Braillove črke (za slepce)
avoir du relief izstopiti, biti v oči
donner du relief à quelque chose, mettre quelque chose en relief poudariti, osvetliti kaj
cette action a mis en relief ses qualités to dejanje je osvetlilo, lepo pokazalo njegove kvalitete