Franja

asine [azin] adjectif oslovska

bête féminin asine oslica, osel

asinārius 3 (asinus) oslovski: molae Ca., mola Vulg., mulier Ap. oslarica; subst.

1. asinārius -iī, m oslar: Ca., Varr., Suet.; kot psovka kristjanom: Tert.

2. Asināria -ae, f Azinarija, „Komedija o oslih“, „Oslovska komedija“, naslov Plavtove kom.: Pl., Varr.

décorner [dekɔrne] verbe transitif odbiti rogove; poravnati oslovska ušesa (v knjigi)

il fait un vent à décorner hud veter je

Eselsbank, die, oslovska klop

Esels-Kerbel, der, Pflanzenkunde oslovska krebuljica

ononychītēs -ae, m (gr. ὀνονυχίτης) ki ima oslovska kopita, „oslovski kopitar“, vzdevek krščanskega Boga pri poganih: Tert.

onopyxos -ī, f (gr. ὀνόπυξος) bot. oslovska zeleníka, vrsta osata: Plin.

asinino agg. pog. oslovski:
cocciutaggine asinina oslovska trma
tosse asinina pog. oslovski kašelj

bonnet [bɔnɛ] masculin čepica, kapa; vsak od žepov modrčka

bonnet d'âne oslovska kapa iz papirja (za lene učence)
bonnet de bain čepica za kopanje
bonnet de nuit nočna čepica
bonnet à poils, de fourrure kučma, krznena čepica
bonnet phrygien rdeča kapica revolucionarjev (1789)
gros bonnet (figuré) vplivna oseba, visoka, velika živina
deux têtes sous un bonnet dve glavi istih mnenj
avoir la tête prés du bonnet hitro vzkipeti, biti nagle jeze
consulter son bonnet (figuré) nekaj prespati
jeter son bonnet pardessus les moulins ne se zmeniti za mnenje ljudi, požvižgati se (o lahkoživi ženski)
opiner du bonnet k vsemu da reči
parler à son bonnet sam s seboj govoriti
prendre quelque chose sous son bonnet prevzeti odgovornost za kaj, napraviti kaj na lastno odgovornost
c'est blanc bonnet et bonnet blanc to je eno in isto

čeljust¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija, anatomija der Kiefer (gornja Oberkiefer, spodnja Unterkiefer, sprednja Vorderkiefer, srednja Mittelkiefer, zadnja Hinterkiefer)
odtis čeljusti der Kieferabdruck
zlom čeljusti der Kieferbruch
preklana zgornja čeljust die Kieferspalte
biblično: oslovska čeljust der Eselskinnbacken
figurativno dobiti jo po čeljustih eins über die Fresse bekommen

écorner [ekɔrne] verbe transitif odbiti rogove, ogle (quelque chose čemu); odkrhniti, odbiti (posodo); figuré načeti, zmanjšati (zalogo), okrniti

écorner sa fortune zapraviti del premoženja
écorner les pages d'un livre zavihati vogale, napraviti oslovska ušesa v knjigi
vent masculin à écorner les bœufs silovit veter

klóp (-í) f panca, panchina; banco:
kamnita, lesena klop panca di pietra, di legno
cerkvena klop banco di chiesa
oslovska klop banco degli asini
šolska klop banco (di scuola)
poslanska klop banco dei deputati, seggio parlamentare
zatožna klop banco degli imputati
drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola; pejor. scaldare i banchi, le panche
postaviti koga na zatožno klop mettere uno sul banco degli imputati
šport. kazenska klop box (di punizione)
šport. (telovadna) klop panca

krebuljic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Kerbel (gozdna Wiesen-Kerbel, vrtna Garten-Kerbel, Echter Kerbel, oslovska Esels-Kerbel)
dišeča krebuljica (kromač) die Süßdolde
divja krebuljica (kopčica) die Haftdolde
širokolistna krebuljica (turgenija) die Turgenie

oslóvski ass's; asinine

oslóvski kašelj whooping cough
oslóvski most (figurativno) pons asinorum, Pythagoras' theorem
oslóvsko riganje bray; braying
oslóvska ušesa (v knjigi) dog-ears pl

oslóvski d'âne, de l'âne ; figurativno nigaud, stupide

oslovski kašelj (medicina) coqueluche ženski spol
oslovska koža peau ženski spol d'âne
oslovski most (figurativno) pont moški spol aux ânes

oslóvski (-a -o) adj. di, dell'asino; da asino; asinino; asinesco:
pren. šol. oslovska klop banco degli asini
pren. oslovska trma testardaggine, cocciutaggine asinina
oslovska ušesa orecchie (del libro)
med. oslovski kašelj tosse asinina, pertosse
šol. oslovski most ponte dell'asino, teorema di Pitagora

ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
2. zool. morsko uho, Haliotis striata

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)