Franja

opan|ek moški spol (-ka …) die Opanke, der Riemenschuh

opánek -nka m i opánka ž opanak, mn.
opanci

čàrug m, mn. čàruzi rod. mn. čȁrūgā opanek

čàruk m, mn. čàruci, čàrug m, mn. čàruzi (t. čaryk) opanek

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

òpanak -ānka m, mn. òpānci òpanākā opanek

Opanke, die, (-, -n) opanka, opanek

òputnjāk m, òputnjāš m opanek, prepleten z jermenom, jermenjem, gl. oputa 1.: poderali mi se oputnjaci

sandalium -iī, n (tuj. σανδάλιον) sandála, opanek, opanka: TER., faber sandaliorum IUV., sandalia muliercularum AUG.

vrpčènjāk -áka m opanek, pri katerem je nart spleten iz jermenčkov

krmèćāk -áka m, mn. krmećáci opanek iz svinjskega usnja

krmènjāk -áka m opanek iz svinjskega usnja: krmenjáci krmenjákā

navr̀nčati -ām naplesti jermenje na opanek

nòžanj -žnja m, nožànjac -njca m opanek iz neustrojene goveje kože

opànčina ž velik opanek

pletènjāk -áka m pleten opanek

πέδῑλον, τό (πέδον, πούς) ep. ion. poet. podplat, opanek, črevelj, obutev, obuvalo.

σανδάλιον, τό ion. σάνδαλον, τό poet. [Et. azijsk. izv.] opanek, podplat.

ὑπόδεσις, εως, ἡ ὑπόδημα, ατος, τό (ὑπο-δέω) 1. podvezovanje, obuvanje (črevljev). 2. kar je privezano, podplat, opanek, črevelj.