Franja

odpádnik, odpádnica disidente m/f ; desertor m , -ra f ; (od vere) apóstata m/f ; renegado m , -da f

postati odpadnik (stranke) desertar, abandonar (el partido); (od vere) apostatar, renegar

odpadnik moški spol (-a …) der Abtrünnige, der Renegat; (disident) der Abweichler, der Dissident

odpádnik apostate, heretic, schismatic; sectarian, arhaično recreant; (od stranke) deserter, renegade, turncoat; traitor

odpádnik, -ica dissident moški spol , -te ženski spol ; (od vere) apostat moški spol , -e; renégat moški spol , -e ženski spol ; (tudi politično) , (vojaški) déserteur moški spol , transfuge moški spol

postati odpadnik (politično) déserter (ali abandonner) le parti, (versko) apostasier, renier (sa foi)

odpádnik (-a) m

1. rinnegato; voj. disertore; ekst. transfuga

2. rel. apostata

odpádnik m otpadnik: narodni, verski odpadnik

odpádnik -a m disident

abtrünnig odpadli, odpadnik; abtrünnig werden von izneveriti se (čemu), odpasti od

Abtrünnige¹, der, (ein -r, -n, -n) odpadnik

Abweichler, der, (-s, -) odpadnik, disident

apostat [apɔsta] adjectif odpadniški; masculin odpadnik od(krščanske) vere; renegat, odpadnik (od stranke ipd.)

apōstata m, f (m pl. -ti)

1. relig. apostat

2. pren. odpadnik, odpadnica

apòstat(a) m (gr. apostates) rel. apostat, odpadnik

apostata -ae, m (gr. ἀποστάτης) odpadnik (odstopnik) od vere, izneverjenec: Eccl., Cod. Th.

apóstata moški spol odpadnik, verolomnež

apostate [əpɔ́stit]

1. samostalnik
odpadnik

2. pridevnik
odpadniški
figurativno izdajalski, lažen

backslider [bǽkslaidə] samostalnik
nepopravljiv grešnik; odpadnik

bȁnđenīk m (it. bandito) odpadnik, upornik, bandit

come-outer [kʌ́mautə] samostalnik
ameriško, sleng naprednjak, reformator; odpadnik

dēfector -ōris, m (dēficere) odpadnik, izneverjenec: T., Suet., Iust.