Franja

neuk (-a, -o) kenntnislos, unwissend

nèuk -a -o nezveden, neveden, nešolan

neúk unschooled, unlettered, untaught; unlearned, unread; uneducated, uncultivated; (neveden) ignorant; (nepismen) illiterate

neúk illettré, ignorant, inculte

neúk (-a -o) adj. star. ignorante, illetterato, non istruito

neúk iletrado; ignorante; inculto

neúk prid., невче́ний, неуче́ний прикм.

neúk -a -o prid. ignorant, incult, neştiutor

nèúk -a -o neuk, neškolovan, neobrazovan, prost: -i ljudje

не́ук -а ч., nevédnež -a m.

bambino

A) m (f -na)

1. deček, deklica:
sposa bambina zelo mlada nevesta

2. otrok:
allevare un bambino skrbeti za otroka
educare un bambino vzgajati otroka
bambino prodigio čudežni otrok
aspettare un bambino pog. čakati otroka, biti noseča

3. Jezušček

B) agg.

1. zelo mlad:
sposa bambina zelo mlada nevesta

2. neuk, preprost; nerazvit:
mente bambina preprosta pamet

gofo surov, neotesan, neuk; gofo moški spol neotesanec, surovež

idiōticus 3 (idiōta) neuk, neveden, neomikan: Tert.

ignaro agg.

1. neveden, ki ne ve

2. knjižno neuk; ignorantski:
ignaro dell'arte ki nima pojma o umetnosti

ignoránt -ă (-ţi, -te) adj. neveden, neuk

ignorante

A) agg.

1. neveden, nesposoben

2. neuk

3. ignorantski, neotesan, neolikan

B) m, f

1. nevednež, nevednica; ignorant, ignorantka

2. neotesanec, neotesanka; neolikanec, neolikanka

illettré, e [ilɛtre] adjectif nepismen, neuk, neizobražen; masculin analfabet

illiterate [ilítərit]

1. pridevnik (illiterately prislov)
nepismen, neveden, neuk, neizobražen, primitiven

2. samostalnik
neizobraženec, -nka, analfabet(ka), nepismen človek

incognizant [inkɔ́gnizənt] pridevnik
nezavedajoč se, neveden, neuk

to be incognizant of ne vedeti česa, ne zavedati se česa

in-doctus 3, adv. -ē

1. neučen, neuk: valebis apud indoctum eruditus Ci., nec doctissimis nec indoctissimis placere Ci., indocti incultique S., indocte verba facere Pl., indocte dicere Gell.

2. neizobražen, brez znanstvene izobrazbe, surov: vulgus O., de multitudine indoctā loqui Ci., indocte facere Ci.

3. neroden, nespreten, nevešč, neizurjen, ne(iz)šolan: Themistocles ... habitus est indoctior Ci. (v citranju) canit indoctum H. neumetno; z gen.: indoctus pilae discive H. v žoganju in metanju diska, Tiro haud quaquam rerum litterarumque veterum indoctus Gell.; z acc.: homo pleraque alia non indoctus Gell.; z inf.: indoctus iuga ferre H. ki se ni učil (privadil); metaf. o stvareh: manus Q., mores Pl., brevitas Q., errores Val. Max.