Franja

nàš (náša, náše, náši) zaim., наш (-а, -е, -і) займ.

наш, наша, наше naš, naša, naše, naši;
наши взяли zmagali smo;
знай наших to pa smo mi;
где наше не пропадало tvegamo;
не наше дело to se nas ne tiče;
Наше вам! (pozdrav) zdravo!

naše štetje srednji spol unsere Zeitrechnung
po našem štetju unserer Zeitrechnung (u. Z.)
pred našim štetjem vor unserer Zeitrechnung (v. u. Z.)

nȁšīnstvo s naše, naše bistvo

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

unser¹ naš, naša, naše (➞ mein)

unsrige naš, naša, naše; die Unsrigen svojci

E.V. kratica

1. Era Volgare naše štetje

2. Eccellenza Vostra Vaša Ekscelenca

Gegenüber, das, Mensch: nasproti sedeči; Haus: hiša nasproti naše; figurativ soočenost

Liebfrauenkirche, die, cerkev Naše ljube Gospe

nȁšīnskī -ā -ō naš, iz naše dežele, našega jezika

nȁški prisl. po naše: naški govoriti, pjevati; naški se oblačiti; mi ćemo ih naški nagraditi

nȁškī -ā -ō naš, našega jezika, naše dežele: hoću da čujem jednu -u pjesmu; pa naški su ljudi ovo

našòzemskī -ā -ō naš, naše dežele: našozemski običaji

nostrās -ātis (noster) iz naše dežele, tuzemski, našega naroda, domač: nostratia arma Ca. ap. Prisc., nostrates philosophi Ci., nostratia verba Ci., n. cunila Col., n. gallinae Col., pro peregrina voce nostratem requirendam Suet., nummus Gell.; subst. nostrātēs -ium, m naši, naši rojaki, domačini: Plin. idr.

Opomba: Prvotna obl. nostrātis -e: si quis nostratis sapiens Cassius Hemina ap. Prisc.

nostrātim, adv. (nostrās) po naše: tuatim Plautus in Amphit.: „Iam tuatim facis“, ubi Sissena, ut nostratim. Significat autem tuo more Sis. ap. Char.

pònašiti -īm po naše povedati: ponašiti tuda imena

à-coup [aku] masculin sunek, trzaj, pretresljaj; zastanek, prestanek, zastajanje, zastoj

par à-coups v sunkih, sunkoma
sans à-coups brez zastojev, brez trenj, brez incidentov
tout se déroule sans à-coup vse se odvija brez trenja
notre économie subit de sérieux à-coups naše gospodarstvo doživlja resne pretresljaje
travailler par à-coups delati v presledkih

action [aksjɔ̃] féminin dejanje, delo, delovanje, obrat(ovanje); delnica; akcija; juridique tožba; vpliv (osebe); militaire boj, spopad; potek

en action v akciji, v delovanju, na delu
action de grâce zahvala
action d'éclat sijajno dejanje, podvig
comité masculin d'action delovni odbor
capital masculin d'action obratni kapital
champ masculin d'action delovno področje
émission féminin d'actions izdaja, emisija delnic
dans le feu de l'action v vročem boju; figuré v razvnetosti, v razburjenju
homme masculin d'action človek dejanj, podjeten človek
liberté féminin d'action svoboda delovanja
société féminin par actions delniška družba
unité féminin d'action akcijska enotnost
zone féminin d'action delovno območje; militaire poveljniško območje, odsek
créer (ali émettre), détenir, libérer, transférer des actions izdati, imeti, vplačati, prenesti delnice
engager une action spustiti se v, začeti boj
entrer en action stopiti v akcijo, nastopiti
être, mettre en action biti v obratu (obratovati), v pogonu, dati v obrat, v pogon, figuré uresničiti idejo, namero
exercer une action sur vplivati na
intenter une action à quelqu'un naprtiti komu tožbo
nos actions montent, baissent naše delnice se dvigajo, padajo, figuré imamo večjo, manjšo verjetnost za uspeh
passer à l'action preiti v ofenzivo
souscrire à des actions podpisati, vzeti delnice

agrandir [agrɑ̃dir] verbe transitif povečati razširiti, podaljšati; pretiravati; figuré povišati, povzdigniti v plemstvo

agrandir une ouverture, son entreprise povečati odprtino, svoje podjetje
s'agrandir povečati se, postati večji
notre ville s'est agrandie naše mesto je postalo večje
faire agrandir une photographie dati povečati fotografijo