Franja

Maskenaufhängung, die, Technik obešalo za masko

Maskenfibel, die, fibula z masko

Maskenwalze, die, Technik valj za masko

fibul|a ženski spol (-e …) die Fibel, -fibel (čolničasta Kahnfibel, diskasta Plattenfibel, z dvema spiralama Doppelspiralfibel, z masko Maskenfibel, kačasta Schlangenfibel, ločna Armbrustfibel, žičnata Drahtfibel)

maschera f

1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah

2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko

3. posmrtna maska

4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska

5. gled. maska, stalni lik

6. gled., film biljeter

mask|a¹ ženski spol (-e …)

1. (krinka) die Maske, -maske (lesena Holzmaske, polovična Halbmaske, za ples Tanzmaske); (maškara) das Maskenkostüm, die Verkleidung
ples v maskah der Maskenball, Maskentanz
sneti masko figurativno die Maske fallen lassen
kot maska maskenhaft

2.
mavčna maska Gipsmaske
posmrtna mask Totenmaske

3. kozmetična: die Gesichtsmaske

4. gledališka: die Maske
biti v maski in Maske sein

5. živalstvo, zoologija na glavi: die Maske
zgodovina fibula z masko die Maskenfibel
| ➞ → krinka

6.
gradbeništvo, arhitektura listna maska die Blattmaske
(groteskna) maska der Neidkopf

máska mask; (v gledališču) make-up; (oseba) masker, masquer, masquerader, domino, arhaično mask, masque; figurativno mask, cloak ➞ krinka

máska pri mečevanju visor, face-guard
plinska máska gas mask, respirator
posmrtna máska death mask
kisikova máska oxygen mask
zaščitna máska protective mask
dimna máska pomorstvo smoke-sail
máska topniške baterije vojska shield
tragična máska zgodovina tragic mask
ples v máskah masked ball, fancy-dress ball
sneti másko to throw off the mask (ali one's disguise)

máska masque moški spol

ples v maskah bal moški spol masqué (ali travesti, costumé), mascarade ženski spol
plinska maska masque à gaz
posmrtnamaska masque mortuaire (ali funéraire)
sabljaška maska masque d'escrime
maska za obraz masque facial (de eauté)
strgati komu masko z obraza arracher le masque de quelqu'un (ali à quelqu'un)

máska (-e) f

1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali

2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere

4.
posmrtna maska maschera

5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante

6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina

máska máscara f (tudi oseba)

pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
posmrtna maska mascarilla f
sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
nadeti si masko ponerse la careta
ples v maskah baile m de máscaras
protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
maska za obraz (kozmetika) máscara f
sprevod mask desfile m de máscaras

Maske, die, (-, -n) maska (tudi Technik, Sport), krinka, preobleka; Mensch: maska, maškara; unter der Maske (der Freundschaft) pod krinko (prijateljstva); die Maske fallen lassen sneti masko ( tudi figurativ )

masque [mask] masculin maska, krinka; figuré varljiv videz, varljivo vedenje; médecine obrazna obveza; militaire kamuflažna mreža, maska; figuré poteze obraza, obraz

masque anesthésique maska za anesteziranje
masque antipoussière maska proti prabu
masque d'apiculteur, à domino, d'escrime, mortuaire, prolecteur čebelarska maska, polmaska, maska za mečevanje, posmrtna, zaščitna maska
masque à gaz protiplinska maska
masque à oxygène, respiratoire kisikova maska
(médecine) masque de gaze maska iz gaze
masques de carnaval, de mardi gras pustne maske, maškare
arracher, ôter le masque à quelqu'un (figuré) komu sneti masko, razkrinkati koga
lever, feter le masque (figuré) odvreči masko

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

nadéti (-dénem) | nadévati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere:
nadeti konju uzdo mettere le briglie al cavallo, incavezzare il cavallo
nadeti pripone impastoiare

2. (naložiti, nalagati) caricare; riempire:
nadeti prtljago na osla caricare i bagagli sull'asino

3. gastr. farcire:
nadevati s slanino lardellare
nadevati telečja prsa farcire il petto di vitello
nadevati čreva imbudellare
nadevati meso insaccare

B) nadéti si (-dénem si) | nadévati si (-am si) perf., imperf. refl. mettersi; ekst. mettersi addosso, vestirsi:
nadeti si masko mettersi la maschera
nadeti si ganjen izraz improntare il volto a commozione

C) nadéti se (-dénem se) | nadévati se (-am se) perf., imperf. refl. mangiare avidamente, ingollare, rimpinzarsi di:
otroci so se nadevali s sladicami i bambini si rimpinzavano di dolci

obešal|o srednji spol (-a …) tehnika die Aufhängung (za masko Maskenaufhängung); das Gehänge, verižno: Kettengehänge
sornik obešala der Gehängebolzen

odložíti deponer, depositar ; (preložiti na pozneje) diferir, demorar, retardar , (rok) prorrogar; postergar

odložiti masko quitarse la careta
odložiti obleko quitarse los vestidos
odložiti svoje funkcije resignar sus funciones, dimitir el cargo, presentar la dimisión (del cargo)
odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas aplazar para las calendas griegas (ali ad Calendas Graecas)
to se ne da odložiti no admite demora

per-ferō -ferre -tulī -lātum (per in ferre)

I.

1. do cilja, do konca nesti, prinesti (prinašati): Aeneas tulit patrem per ignes et pertulit Sen. ph., corpus Spartam N., eum venti pertulerunt in ultimas terras Ci., quos pavor pertulerat in silvas L. ki jim je bil strah dal dospeti do gozdov, partūs Plin. ali ventrem perferre Col. donosíti; refl.: se ad limina reginae p. V. napotiti se, odpraviti se; pesn.: lapis non pertulit ictum V. zagona ni prenesel do konca = ni dospel do cilja, hasta haud pertulit vires V. je izgubila svojo moč, ni prodrla, hasta perlata haesit V. je priletela in obtičala, plerisque extremas syllabas non perferentibus Q. ne da(ja)ti poslušalcem slišati zadnjih zlogov, intrepidos vultūs p. O. do konca ne spremeniti lica, do konca se držati enako; occ. nositi: gravissimas navium L., personam Plin. iun. masko si držati = igrati vlogo, totum agrum Campanum perferri ad paucos Ci. da se izroča.

2. prinesti (prinašati), izročiti (izročati), vročiti (vro-čati), da(ja)ti: epistulam N., litteras, nuntium Ci., mandata C.; pass.: fama (sc. Romam) perlata est C., L. glas je prispel (v Rim), opinio perfertur C. se širi; occ. naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), poročati, sporočiti (sporočati): haec cum ad me frater pertulisset Ci., quae … incorrupta perferemus Cu., consilium ad aliquem C., eae res in Galliam perferuntur C., res secundae litteris perferebantur C., de eis rebus ad cives perlatum est N., aliquid perferre ad senatum Suet. senatu poročati o čem; z ACI: equites pertulere consulem obsideri L., Eumelus incensas (sc. esse) naves perfert V. —

II.

1. dognati, izvesti (izvajati), konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, opraviti (opravljati), dovršiti (dovrševati), (iz)vršiti, izvršiti (izvrševati): Pr., Stat., Suet. idr., quod suscepi … perferam Ci., mandata Clementi centurioni, quae perferret T.; occ. doseči, da kaj obvelja, da se kaj sprejme, veljavo pridobiti (zagotoviti) čemu, v pass. = obveljati, biti sprejet: Icti., legem Ci. ep., Suet., legem promulgavit pertulitque L., p. rogationem Ci. ep., lex perfertur Ci.

2. do konca (pre)trpeti, prebi(ja)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): Ter., Q., Sil., Stat., Suet. idr., perfer et obdura O., onus subire et perferre H., annuam oppugnationem L., animi laborem N., imperia, cruciatūs, contumelias C., poenas, vigilias Ci., poenam non pertulit N. ni prestal do konca, militum conspectum C., omnes perferre et pati T., facile omnes perpetior et perfero Ci.; z inf.: perfer … ponere corpus humo O.; z ACI: Pr., urbes suas cremari pertulerunt T. — Od tod adj. pt. pr. perferēns -entis potrpežljiv: iniuriarum Ci. pri žalitvah, voljno prenašajoč žalitve.

potápljati ➞ potopiti

potápljati se to dive, to sink, to drown, to go down; (podmornica) to submerge
potápljati se (le z masko in dihalnim aparatom) to skindive, to go skin-diving
kdor se potaplja (tone), se še bilke oprijemlje (figurativno) a drowning man clutches at a straw

screen¹ [skri:n] samostalnik
zaslon, ekran, platno v kinu; film; zaslon pri peči, španska stena; zavesa (dima, megle); maska; grobo sito, rešeto; vetrobran (tudi avtomobilizem)
mreža na vratih ali na oknu proti muham, komarjem ipd., rešetka
figurativno zaščita
arhaično pregrada
medicina rentgenski zaslon
navtika spremljevalno varstvo; magnetski ali električni izolator
vojska maskiranje, kamuflaža, zastrtje
sleng denarnica

under the screen of night pod okriljem noči
the screen kino
screen actor filmski igralec
fire-screen zaslon pri peči (kaminu)
folding screen zložljiv zaslon
optical screen fotografija zaslonka
screen play scenarij
screen writer pisec scenarija
sand-screen sito za pesek
to bring to the screen filmsko snemati
to put up (on) a screen of indifference figurativno skriti se pod brezbrižno masko

sneti [é] (snamem) snemati abnehmen; (potegniti dol) abziehen, abstreifen, herunternehmen, herunterziehen; zastavo: einholen; sliko s stene: abhängen; vratno krilo: aushängen
sneti masko die Maske fallen lassen
sneti glavnik (ein Pferd) abhalftern