Franja

Zadetki iskanja

  • lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

    lanterne sourde (svetilka) slepica
    lanterne vénitienne lampijonček
    à la lanterne! obesite ga!
    lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
    avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
    éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
    éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
    prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
    faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti
  • lampijón lampion moški spol , lanterne ženski spol vénitienne
  • latérna lanterne ženski spol , réverbére moški spol , lampe ženski spol

    laterna magika lanterne magique (ali de projection)
  • očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
    nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
    nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
    sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
    podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
    etui za očala custodia degli occhiali
    okvir za očala montatura degli occhiali
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
    brati še brez očal vederci ancora bene
    teh. varilna očala occhiali da saldatore
  • svetílka lampe ženski spol ; (laterna) lanterne ženski spol ; (cestna svetilka na plin, električna) réverbére moški spol (à gaz, électrique) ; (na ladji) fanal moški spol

    kremenčeva svetilka lampe à (tube de) quartz
    namizna svetilka lampe de table
    signalna svetilka lampe de signalisation, signal (ali avertisseur) lumineux
    svetilka slepica lanterne sourde
    stoječa svetilka lampadaire moški spol
    stropna svetilka plafonnier moški spol
    varnostna svetilka (rudarska) lampe de sûreté (ali de Davy, des mineurs)
    viseča lampe de suspension
    žepna svetilka lampe de poche
    svetilka na karbid (na špirit) lampe à acétylène (à alcool)
    svetilka na živosrebrno paro lampe à vapeur de mercure
    pri svetilki à la (lueur, lumière de la) lampe
  • svetílnica lampe ženski spol , lanterne ženski spol
  • slepíca (slepa ženska) aveugle ženski spol ; (svetilka) lanterne sourde ; botanika ellébore moški spol (fétide)
  • lantērna f

    1. svetilka:
    lanterna cieca slepica
    lanterna cinese, veneziana lampijonček
    cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
    prendere lucciole per lanterne debelo se motiti

    2. svetilniška luč; svetilnik:
    all'ombra della lanterna pren. v Genovi

    3.
    lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka

    4. arhit. svetlobnica, lanterna

    5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik

    6.
    lanterne pl. pren. šalj. oči; očala
  • lucciola f

    1. zool. kresnica, ivanjščica (Lampyris noctiluca):
    prendere lucciole per lanterne pren. napačno razumeti

    2. spremljevalec, spremljevalka k sedežu (v kinodvoranah)
  • magique [mažik] adjectif čaroven, magičen; figuré čaroben, čudovit, osupljiv

    baguette féminin magique čarovna palica
    lanterne féminin magique laterna magica, najstarejša oblika projekcijskega aparata
    pouvoir masculin magique magična, čarovna moč
    paroles féminin pluriel magiques čarovne, magične besede
    ascendant masculin magique magičen, osupljiv vpliv
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • projekcíjski de projection

    projekcijski aparat appareil moški spol (ali lanterne ženski spol) de projection, projecteur moški spol
    projekcijska podoba, slika image projetée
    projekcijski zaslon, ekran, platno écran moški spol
  • sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

    de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
    sourd d'une oreille gluh na eno uho
    sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
    consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
    douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
    guerre féminin sourde prikrita vojna
    lanterne féminin sourde svetilka slepica
    devenir sourd postati gluh, oglušeti
    être sourd de naissance biti gluh od rojstva
    faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
    crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
    être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
    il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati
  • vénitien, ne [-sjɛ̃, ɛn] adjectif beneški

    Vénitien; ne masculin, féminin Benečan, -ka
    store masculin vénitien žaluzija, rebrače
    lanterne féminin vénitienne papirnati lampijon
    blond vénitien ruso (rdeče) blond
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
Število zadetkov: 16