Franja

Krim, die, Krim (polotok)

Krim moški spol (-a) polotok: die Krim

Krím krímski polotok geografija the Crimea

Krím (-a) m geogr. Crimea

Krím -a m., Крим -у ч.

Крим -у ч., Krím -a m.

крім прийм., зі знах. в., rázen predl.

Crimēa f geogr. Krim:
guerra di Crimea hist. krimska vojna

Crimée [krime] féminin (polotok) Krim

rázen |pog.| predl., крім прийм., зі знах. в., окрі́м прийм., зі знах. в.

krimsk|i (-a, -o) Krim- (šampanjec der Krimsekt)

Crimea ženski spol

la Crimea Krim (polotok)

dirigentka samostalnik
1. (vodja orkestra) ▸ karmester, dirigens
2. zlasti v športnem kontekstu (vodja) približek prevedka ▸ irányító
Kapetanka Branka Mijatovič se tokrat sicer ni vpisala med strelke, kljub temu pa je dirigentka Krimove igre dobro opravila svoje delo. ▸ kontrastivno zanimivo Branka Mijatovič kapitány ezúttal nem volt a góllövők között, de a Krím csapatának irányítójaként jó munkát végzett.

Maeōtae -ārum, m (Μαιῶται) Majóti, skitsko pleme ob Majotskem jezeru (zdaj Azovskem morju): Plin. — Od tod adj. Maeōticus 3 majótski: palus Plin. Majotsko jezero, glacies Iuv. led Majotskega jezera; subst. Maeōticī -ōrum, m majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: Mel., Plin. Maeotius 3 majótski: unda V. ali lacus Plin. ali palus Cu. Majotsko jezero (= Azovsko morje), tellus V. = Krim. Maeōtis (Mēōtis) -tidis in -tidos, acc. -tim, acc. pl. -tidas, f majótska = k Majótom ali k Majótskemu jezeru sodeča: ora, hiems O., ara Iuv. (= Taurica) tavr(ij)ski, Penthesilea Pr. od Majotskega jezera; poseb. lacus Plin. ali palus Mel., Plin. (Μαιῶτις λίμνη) Majotsko jezero (Azovsko morje); v enakem pomenu nav. subst. Maeōtis (Mēōtis) -tidis, acc. -tida in -tin, f: Cal., Mel., Plin., Ap. Majótsko jezero; pesn. Maeotis (skrč. iz Maeotidis) paludes Enn. ap. Ci. Subst. Maeōtidae -ārum, m (*Μαιωτίδαι) Majotídi, majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: T.

Taurī -ōrum, m Távri (Távrijci), skitsko pleme na sedanjem polotoku Krim; znani so bili po žrtvovanju človeških žrtev: Ci., O., Mol. — Od tod adj. Tauricus 3 távrski, távriški, távrijski: terra Taurica O. Tavrski Hersonez (zdaj Krim), ara, sacra O.; subst. Taurica -ae, f (sc. Chersonēsus) Távrski (Távriški, Távrijski) Hersonéz: Plin.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Κιμμέριοι, οἱ 1. bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. Κιμμερικός 3, Κιμμέριος 3; dežela Κιμμερία, ἡ (Krim), Κιμμέρια τείχη primorsko mesto na tavrijskem Herzonezu.

χερσό-νησος, ἡ (χέρσος, νῆσος) polotok; pos. 1. ἡ Θρᾳκία trakijski Hersonez; preb. οἱ Χερρονησῖται. 2. Χερσόνησος ἡ Τρηχέη vzhodni del tavrijskega polotoka (Krim).