Franja

karambol [ó] moški spol (-a …) die Karambolage, der Zusammenstoß
imeti karambol karambolieren

karàmbōl -óla m (fr. carambole) karambol, trk, trčenje: karambol automobila i teretnih kola; do -a je došlo u Narodnoj skupštini izmedu poslanika Narodne stranke i ministra prosvete

karamból (trk) (biljard) cannon, ZDA carom; (trčenje) collision

karamból carambolage moški spol , collision ženski spol , choc moški spol , télescopage moški spol

karamból (-a) m

1. pren. avt. (trčenje, trk) carambola, scontro, collisione, bocciata

2. pog. (spor, prepir) litigio, diverbio

karamból m (fr. carambole) karambol, sudar: karambol na biljardu; avtomobilski karambol

karamból (biljardni) carambola f ; (avtomobilski) choque m , fam choque m de carambola

bocciata f

1. šport zbijanje

2. avto pog. karambol, trčenje

bocciatura f

1. zavrnitev, zavračanje; padec, padanje (na izpitu)

2. zbijanje

3. avto pog. karambol, trčenje; poškodba karoserije (zaradi trčenja), karamboliranje, udarnina

cannon² [kǽnən] samostalnik
karambol, trk, trčenje; (biljard) trčenje krogel

carambola f

1. avto trčenje, karambol

2. pren. močen odboj, odriv

3. igre karambol (udarec pri biljardu)

carambola ženski spol karambol (na biljardu); prevara, sleparstvo

por carambola indirektno, posredno, po ovinkih

carom [kǽrəm] samostalnik
ameriško karambol (biljard)

collision [kəlížən] samostalnik
trčenje, karambol
figurativno nasprotje, navzkrižje, spor

to come into collision with s.o. spreti se s kom

imbatto m

1. karambol, trčenje, zadetje

2. navt.
vento d'imbatto mornik, morščak, veter z morja proti kopnemu

Karambolage, die, karambolaža; im Verkehr: karambol

sȕdār m
1. trk, trčenje, karambol: sudar vlakova, vozova; automobilski sudar
2. spor, spopad: obrazovanje stranaka odmah je dovelo do -a među njima
3. kolizija

tŕčenje s sudar, karambol, udar: trčenje dveh vlakov; trčenje ob steno
udar o zid

karambolieren karambolirati, imeti karambol