Franja

itálica ženski spol kurziva, poševni tisk

kurzíva (letra f) cursiva , (letra f) itálica

v kurzivi en cursiva, en itálica

bár -a m bot. bar, muhar, Setaria italica

jȁblān m
1. bot. laški topol, Populus italica
2. bot. navadna pogačica, Trollius europaeus
3. ekspr. korenjak, junak: deco moja, jablani moji, što tako izgiboste!
4. sorta zimskih jabolk

klípavac -āvca m bot. laški muhvič, Setaria italica

antīquitās -ātis, f (antīquus)

I.

1. prejšnji čas, stari čas, stara doba, stari vek, starodavnost, davnina: L. idr., antiquitatis monumenta Ci., fabulae ab ultima antiquitate repetitae Ci.

2. met.
a) starodavnost = starodavni dogodki, zgodovina starodavnosti: memoriam antiquitatis colligere Ci., non abhorrens a studio antiquitatis Ci., aliquid de antiquitate ab eo requirit N., antiquitatis amator N., nimius antiquitatis admirator Q., Germanicus Aegyptum proficiscitur cognoscendae antiquitatis T.; pogosto pl. antiquitates starine, starožitnosti = stare (starodavne) bajke ali uredbe, starodavni spomeniki, stara zgodovina, zgodovina starodavnosti (poseb. kot naslov knjig): antiquitates Graecorum T., Varro humanarum antiquitatum libro Plin.
b) konkr. starodavniki: Cn. Pompeius non modo eorum hominum, qui nunc sunt, gloriam, sed etiam antiquitatis memoriam virtute superavit Ci. dejanja starodavnih junakov.
c) stara navada (šega): sermonis Ci., spectaculorum T.; grajalno: Augustus quaedam ex horrida antiquitate ad praesentem usum flexit T.; poseb. dobra stara navada, stara poštenost (pravičnost, nravstvena čistost): qui documentum fuit virtutis, antiquitatis, prudentiae Ci., divina gravitas plena antiquitatis Ci., duobus his gravissimae antiquitatis viris sic probatus fuit Ci., cum... (Agrippinam) unicum antiquitatis specimen appellarent T.
č) = vetustas (visoka) starost: religionis Ci., generis Ci., N., T., eorum sacrorum eadem est antiquitas, quae ipsius urbis Ci. —

II. posebna obzirnost, ljubezen: tantum antiquitatis curaeque maioribus pro Italica gente fuit S. ap. Serv.

bár³ (-a) m bot. setaria (Setaria italica)

italijánski (-a -o) adj. geogr. italiano:
italijanski film cinematografia italiana, film italiano
šport. italijanska reprezentanca la squadra azzurra
italijanska trobojnica tricolore
igre italijanske karte carte italiane
italijanski jug abs. mezzogiorno
bot. italijansko proso panico (Setaria italica)
pog. italijanski škorenj lo Stivale
čeb. italijanska čebela ape italiana (Apis mellifica ligustica)
igre italijanska križanka cruciverba
lit. italijanski enajsterec endecasillabo

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)

letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas

letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
letra de cambio menica, ček
letra consonante soglasnik
letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
letra de imprenta tiskana črka
letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
letra inicial velika začetna črka, inicialka
letra mayúscula, letra capital velika črka
letra minúscula mala črka
letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
letra vocale samoglasnik
carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
al pie de la letra, a la letra dobesedno
de letra tiskan
letra por letra beseda za besedo, dobesedno
saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
la letra con sangre entra brez dela ni jela
letras pl znanosti, znanje, literatura
letras de imprenta tiskane črke
letras de relieve pisava za slepce
bellas (buenas) letras lepe umetnosti
las primeras letras osnovno znanje
con letras de molde debelo (mastno) tiskano
poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
seguir las letras (znanosti) študirati

múhvič (-a) m bot. setaria (Setaria);
laški muhvič panico (Setaria italica)

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

nepeta -ae, f bot. italijanska mačja meta (Nepeta italica Willdenow): Cels., Plin.

panico² m (pl. -chi) bot. italijansko proso (Setaria italica)

renklóda (-e) f agr. regina Claudia (Prunus italica)

sphaera (sphēra) -ae, f (tuj. σφαῖρα)

1. krogla, obla (čisto lat. pila, globus): Ca. idr., conum tibi ais … pulchriorem quam sphaeram videri Ci.

2. nebesni svod, nebesna krogla, sfera, starejše nebesno oblo: Macr. idr., Archimedes lunae, solis, quinque errantium motum in sphaeram illigavit Ci.

3.
a) žoga: Italica Cael., sphaerae ludus Cael.
b) krogla v rokah kipov: Amm.

4. krožni tek, kroženje, krožni tir, krožnica, órbita planetov (premičnic): habent igitur suam sphaeram stellae inerrantes Ci.

5. popis gibanja zvezd: barbarica Serv.

6. vesoljsko (nebesno) telo (zemlja, nebo idr.): M., Macr.

Opomba: Prud. meri napačno: sphĕra.