Franja

gurman moški spol (-a …)

1. der Schlemmer, der Gourmand

2. ➞ → sladokusec

gùrmān -ána m (fr. gourmand) gurman, sladokusec

gurman samostalnik
1. (ljubitelj hrane in pijače) ▸ ínyencNa jedilnem listu vam ponujajo vrsto dobrot, ki zadovoljijo še tako zahtevne gurmane. ▸ Az étlapon sok finomságot kínálnak, amelyek még a nagyigényű ínyenceknek is a kedvére való.

2. (poznavalec) ▸ ínyencBil je sijajen glasbenik, umetnik, ki je svoj slog gradil kot pravi zvočni gurman. ▸ Nagyszerű zenész, művész volt, aki a stílusát a hangokhoz értő ínyencként fejlesztette.

gurmán gourmet, epicure

biti gurmán to indulge one's love of good things, to treat oneself to something good

gurmán gourmand moški spol , gourmet moški spol , gastronome moški spol, familiarno fine bouche, bec fin

gurmán (-a) m (sladokusec) gourmet, buongustaio

gurmán i gúrman m (fr. gourmand) gurman, sladokusac

gurmán aficionado m a la buena cocina

gurmán -a m., гурма́н -а ч.

гурма́н -а ч., gurmán -a m., sladokúsec -sca m.

buongustaio m (f -ia; m pl. -ai)

1. sladokusec, gurman

2. ekst. poznavalec (umetnosti, književnosti), človek prefinjenega okusa

dobrojédec -dca m gurman, sladokusac

gastrologist [gæstrɔ́lədžist] samostalnik
gurman, sladokusec

gastronomer [gæstrɔ́nəmə] samostalnik
sladokusec, gurman

Gourmand, der, jedec, gurman

gourmet [gúəmei] samostalnik
sladokusec, izbirčnež, gurman

mȁsnogūz m, masnogùzān -ána m ekspr. snedenec, sladkosnednež, sladkosnedec, sladokusec, gurman

màstibr̄k m, màstigrlo s ekspr. sladokusec, gurman

popīnō -ōnis, m (popīna) obiskovalec javnih kuhinj (krčm(etin), barilnic), posedač po (javnih) kuhinjah (krčm(etin)ah, barilnicah), pojedalec, pojedec, pojeduh, ožrljivec, požrešnež, požrešnik, sned(a), snedež, sneduh, gurman, sladokusec: imbecillus, iners, si quid vis, adde popino: H., quis poculis argenteum chorum intro ibit popino? Varr., acerbissima satura laceraverit lastaurum et lurconem et nebulonem popinonemque adpellans et vita scriptisque monstrosum Suet.

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.