Franja

Zadetki iskanja

  • germansk|i (-a, -o) germanisch
  • gèrmānskī -ā -ō germanski: germanski jezici
  • germanski pridevnik
    1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
    germanska plemena ▸ germán törzsek
    germanska mitologija ▸ germán mitológia
    germansko ljudstvo ▸ germán nép
    germanska boginja ▸ germán istennő
    germanski bog ▸ germán isten
    germanski kralj ▸ germán kiráy
    germanske rune ▸ germán rúnák

    2. (o območju) ▸ germán
    germanske dežele ▸ germán tartományok
    germanske države ▸ germán államok
    germansko območje ▸ germán terület
    germanski svet ▸ germán világ
    germanski trgi ▸ germán piacok
    germanska kultura ▸ germán kultúra
    germanski narodi ▸ germán nemzetek
    Prevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

    3. (o jezikovni skupini) ▸ germán
    germanska beseda ▸ germán szó
    germansko ime ▸ germán név
    germanskega izvora ▸ germán eredetű
    germanska jezikovna skupina ▸ germán nyelvcsalád
    Ime Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
    Povezane iztočnice: germanski jeziki

    4. (o lastnosti) ▸ germán
    germansko redoljubje ▸ germán rendszeretet
    germanska redoljubnost ▸ germán rendszeretet
    germanska strogost ▸ germán szigor
    germanska natančnost ▸ germán pontosság
    V sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.
  • germánski Germanic; Teutonic
  • germánski germanique, des Germains

    germanski jeziki les langues ženski spol množine germaniques
  • germánski (-a -o) adj. germanico; pejor. teutonico;
    romanski in germanski jeziki lingue romanze e germaniche
  • germánski -a -o germanski: germanski jeziki
  • germánski germánico
  • germánski prid., герма́нський прикм.
  • germanski jeziki stalna zveza
    jezikoslovje (jezikovna skupina) ▸ germán nyelvek
  • germain2 e [žɛrmɛ̃, ɛn] (staro)germanski

    Germain masculin (stari) German
  • Germānī -ōrum, m Germáni. Cezar je imenoval Germane vsa plemena, ki so prebivala na desnem Renovem bregu. V Tacitovem času so bivali germanski rodovi od Rena do Visle, od Donave do Severnega morja. Njihova najpomembnejša plemena so bili: Svebi, Heruski, Ubijci, Sugambri, Markomani in Uzipeti: CI., C., T.; sg. Germānus -ī, m German v besedni igri: Germanum Cimber occidit pri Q. – Od tod

    I. adj.

    1. Germānus 3 germanski: herbae O., feritas VELL., pubes PERS.

    2. Germānicus 3 germanski: bellum C. vojna z Germani, saltūs L., gentes PLIN., mare PLIN. Baltiško morje, Kalendae MART. = 1. september (dan ko je Germanik premagal Germane), sermo, victoria SUET., exercitus T. Kot subst. Germānicus -ī, m
    a) Germanski, Germanik, častni priimek vojskovodij, ki so premagali Germane, poseb. častni priimek sina Tiberijevega brata Druza in Antonije: T., SUET.
    b) (sc. mensis) Germanikov mesec: (Caligula) in memoriam patris Septembrem mensem Germanicum appellavit SUET.
    c) (sc. nummus) germanik, germanjak, zlatnik s podobo cesarja Domicijana, ki je tudi imel priimek Germanicus: IUV.

    3. Germāniciānus 3 germanski = ki biva ali služi v Germaniji: exercitus (v sg. in pl.) SUET., EUTR.; kot subst. Germāniciānī -ōrum, m: SUET. –

    II. subst. Germānia -ae, f

    1. Germanija, dežela germanskih plemen ali desni Renov breg (kot rim. provinca): T.; pl. Germaniae T. Severna in Južna (= Zgornja in Spodnja) Germanija.

    2. pesn. meton. = Germani: hinc movet Euphrates, illinc Germania bellum V.
  • Germanic [džə:mǽnik] pridevnik
    germanski, tevtonski
  • germanico agg. (m pl. -ci)

    1. germanski, tevtonski:
    lingue germaniche germanski jeziki

    2. (tedesco) nemški
  • germánico germanski; germánico moški spol German

    el germánico germanščina
  • germanique [-nik] adjectif germanski; nemški
  • germanisch germanski
  • germano germanski, nemški; germano moški spol German; Nemec; polbrat
  • teuton, ne [tœtɔ̃, ɔn] adjectif tevtonski; péjoratif nemški, germanski; masculin pluriel Tevtoni, péjoratif Nemci

    ordre masculin teuton, les Chevaliers teutons nemški viteški red (v srednjem veku)
  • Teutonic [tju:tɔ́nik]

    1. pridevnik
    tevtonski, germanski; ki se nanaša na nemški viteški red

    2. samostalnik
    germanski jezik

    Teutonic Order zgodovina nemški viteški red
Število zadetkov: 36