Franja

dose|či [é] (-žem) dosegati

1. z roko, visoko starost, vrhunec, hitrost, cilj, sporazum: erreichen

2. kaj pri kom: ausrichten, (izposlovati) erwirken, erzielen, kljub nasprotovanju: durchsetzen; (pridobiti) erlangen; z dolgotrajnimi prizadevanji: herbeiführen; s pogajanji aushandeln; zmago: erringen
doseči dobiček einen Gewinn machen
doseči rekord einen Rekord werfen/laufen/erzielen
doseči soglasje sich einigen, sich einig werden
doseči pri kom spremembo mnenja (jemanden) umstimmen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
doseči zadetek šport (gol) einen Treffer/ein Tor erzielen, loterija: einen Treffer machen
ne doseči predpisane velikosti ipd.: (die Normgröße) unterschreiten
poskušati doseči (prizadevati si za) (etwas) erstreben, hinwirken auf (etwas)
figurativno veliko doseči es weit bringen

doséči to reach; to attain (cilj an end); to win; to achieve (svoj cilj, namen one's purpose)

ne doséči to fall short of
doséči obalo to reach shore
doséči visoko starost, starost 30 let to reach a great age, to attain the age of 30 years
ta knjiga je dosegla 10 izdaj this book reached its 10th edition
doséči popolnost to reach perfection
doséči sporazum to reach an understanding
doséči strop to reach the ceiling
niso mogli doséči vrha griča they could not reach the top of the hill
doséči slavo, zmago to win fame, a victory

doséči ateindre, parvenir à, arriver à, toucher (à), obtenir

veliko doseči aller loin, faire son chemin, (bien) réussir
svoj namen doseči ateindre son but
priznanje doseči être reconnu et apprécié
svoje doseči imposer sa volonté, arriver à ses fins
doseči visoko starost parvenir à un grand âge

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

doséči -sežem, dosezi -sezite; dosegel -segla
1. dosegnuti, doseći, dohvatiti: doseči kaj z roko, s pogledom; otrok ne doseže kljuke
2. doseći, u razvoju dospjeti (-peti): drevo je doseglo pet metrov
3. steći: doseči doktorski naslov
4. doprijeti (-pre-) do: takrat je imperij dosegel največji obseg
5. dostignuti, dostići: vse se lahko doseže, če se hoče
6. postignuti, postići: doseči kaj od koga; nogometno moštvo je doseglo dober rezultat

doséči alcanzar; conseguir; llegar a; lograr; obtener

doseči svoj cilj, namen obtener su fin, su objeto
doseči breg ganar la orilla
doseči visoko starost llegar a edad avanzada
doseči ugodnosti obtener ventajas
doseči uspeh(e) alcanzar buen(os) éxito(s)
dosegel sem, da ... logré (ali conseguí) que...

doséči -séžem dov., досягну́ти -сягну́ док., досягти́ -сягну́ док.

• doséči svôje наполягти́

doséči -séžem dov.
1. a ajunge
2. a obţine, a dobândi; a realiza

abgewinnen^* jemandem etwas dobiti nekaj od, der Natur: iztrgati (naravi); figurativ jemandem etwas izvabiti; ein Gefühl: zbuditi v; eine Wirkung: doseči

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

accomplish [əkɔ́mpliš] prehodni glagol
izvršiti, opraviti; dovršiti, izpolniti, doseči; izuriti; omikati

achieve [əčí:v] prehodni glagol
doseči; izvršiti, opraviti

to achieve one's purpose doseči svoj cilj

acquire [əkwáiə] prehodni glagol
pridobiti; doseči; priučiti se

acquisire v. tr. (pres. acquisisco) pridobiti, doseči (zlasti pren.):
acquisire un diritto, esperienze pridobiti pravico, izkušnje

acquistare

A) v. tr. (pres. acquisto)

1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko

2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja

3. šport najeti, najemati

B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo

addivenire^* v. intr. (pres. addivēngo)

1. priti (do), doseči:
addivenire a un accordo sporazumeti se

2. star. zgoditi se

adipīscor -scī adeptus sum (ad in apīscī)

1. dospeti, doiti, dohajati, dohite(va)ti: Pl., signa (= sidera) adipiscuntur lunam Lucr., fessos, fugientes L., quos sequebantur, non sunt adepti L.

2. pren. doseči (dosegati), poseb. s trudom ali težavo to, za čimer človek stremi, pridobi(va)ti si, priboriti si, dobiti (naspr. amittere): ordinem senatorium, magistratūs, honores Ci., victoriam C., N., gloriam ex aliqua re N., maximam laudem ab (pri) omnibus Ci., ius suum, impunitatem, libertatem L., singula mediocrīter Ci. usvojiti si, potentiam apud unum, odium apud omnes T., in adipiscenda morte manu eius adiutus Suet. ko si je zadajal smrt; nomen a tonso capillo O., nullum crimen N. nakopati si; z gen.: rerum adeptus (= potitus) est, le: T.; z ut in ne: adepti sunt, ut ceteros dies festos agitare possent Ci., vos adepti estis, ne quem civem metueritis Ci.; occ. z razumom doseči (dosegati), doumeti: quod vis divina assequi non possit, si id mens humana adepta non sit Ci.

Opomba: V pass. pomenu, poseb. pogosto pt. pf.: non aetate, verum ingenio adipiscitur sapientia Pl., adepta senectus Ci., libertas, victoria S., palmas inhonestate adeptas O., adeptus principatus T., adeptum imperium T., Suet.

aditus -ūs, m (adīre)

1. hoja tja, prihajanje, približevanje, bližanje (naspr. abitus): urbes ... permultas uno aditu adventuque esse captas Ci. ob prvem približanju, eos non introitu, sed omnino aditu prohibuerunt Ci., quorum aditu aut abitu ... mutant naturam res Lucr., nemo illum aditu dignum iudicavit Ci., prohibent aditūs Troes O. pristajanje, huc aditum ferre Cat. kreniti.

2. priložnost ali pravica kam priti, dostop, pristop: mercatoribus est aditus ad eos C., non est aditus in id sacrarium viris Ci. moški nimajo vstopa, quibus solis aditus in domum familiarior (svobodnejši) erat L., quo neque ventis sit aditus V. kamor ... ne morejo pridreti; z gen.: aditus litoris, Capitolii Ci. ali finium L. pristop k ..., oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. niso bila pristopna niti s kopnega niti z morja, aditu carens O. nepristopen; occ.
a) pristop h komu, dostop do koga, avdienca (ki jo kdo dobi, admissio = zaslišanje, ki ga kdo dovoli): homo rari aditūs T. redko pristopen, aditum petentibus conveniendi non dabat N. ni puščal predse, faciles aditūs ad eum privatorum Ci. zasebnikom je bil lahko pristopen, aditus ad eum difficilior esse dicitur Ci., difficiles aditus primos habet H. v začetku je težko pristopen, aditus ad aliquem intercludere Ci. ep., aditum ad aliquem postulare T., per Parmenionem aditum regis (pristop h kralju) obtinere Iust., aditum commendationis (po priporočilu) habere C.
b) pravica, hoditi prek tujega polja na svoje: aditum alicui praestare, aditum redimere Icti.

3. met. dohod, prihod, vhod (kot kraj) (naspr. exitus): Lucr., V., O., T. idr., loca, portūs, aditūs cognoscere C., omnes fori aditūs saepti Ci., templorum ac monumentorum aditūs exornavit Ci., qui (Pontus) antea populo Rom. ex omni aditu clausus fuisset Ci. z vseh strani zaprt, adit. pontis (k mostu) L. ali fontis (k viru) Hirt., petra ... unum aditum habet Cu.

4. pren.
a) pristop = uvod, prvi korak, začetek: primus aditus et postulatio Tuberonis Ci., vestibula honesta aditusque ad causam illustres facere Ci.: z gen.: aditus de fortunis tuis agendi Ci. ep. začetek razprave o ..., aditus tantum mortis durior longinquiorque erat Plin. iun. prehod k smrti, umiranje.
b) pristop = možnost pristopa, priložnost kam priti ali kaj doseči, pravica do česa, povod: est alius quoque aditus ad multitudinem Ci., ad consulatum Ci., in illum ordinem Ci., nactus aditūs ad ea conanda C., aditum ad aures alicuius habere Ci., date huic religioni aditum, pontifices Ci., omnes aditus bello aperire L.; z gen.: aditus laudis Ci., oppugnationis Auct. b. Alx., privatae gratiae aditum apud regem quaerebat L., qui aliquem sermonis aditum causamque amicitiae cum Cicerone habebant C., ad. nefariae spei Cu.

aequiperō (aequiparō) -āre -āvi -ātum (aequus in parāre)

1. enačiti, izenačiti (izenačevati): talionem ad amussim Gell., alimentum ceteris Pall.; večinoma pren. enačiti koga ali kaj, vzporediti (vzporejati) koga s čim, primerjati koga s čim; z dat.: Iovis Solisque equis aequiperatum dictatorem in religionem etiam trahebant L., mari tranquillo, quod ventis concitaretur, aequiperando multitudinem Aetolorum L.; z ad: suas virtutes ad tuas Pl.

2. enačiti se s kom ali s čim, vzporediti (vzporejati) se s kom ali s čim, doseči (dosegati) koga ali kaj, enak biti komu ali čemu, kos biti komu ali čemu; abs.: nemo est, qui factis aequiperare (sc. mihi ali me) queat Enn. ap. Ci.; z dat.: mis concordibus Enn., Iovi Pac. ap. Gell., divûm potestatibus Ap.; nav. z acc.: ut nemo sociorum me aequiperare posset L., ingenio mores aequiperante places O.; z acc. in abl. limitationis: ut (portus) ipsam urbem dignitate aequipararet N., ut nemo eum labore corporisque viribus posset aequiperare N., nec calamis solum aequiperas, sed voce magistrum V.