Franja

бе́рест -а ч., brést -a m., brézovo lúbje -ega -a s.

береста f brezovo lubje

brȅzov -a -o, (ijek., ek.) brezov: brezov list, štap, katran; -a mast brezovo olje

brezov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyírfaZa eno metlo potrebujem deset brezovih metlic, izdelam pa jo lahko s 'štilom' ali brez njega. ▸ Egy seprűhöz tíz nyírfaseprű szükséges, akár nyéllel, akár nyél nélkül is elkészítem.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. ▸ A nyírfavesszőből készült kosarat tárolásra vagy különféle dolgok szállítására használják.
Sopomenke: brezin

2. (izdelan iz brezovega lesa) ▸ nyírfa
3. (o pijači) ▸ nyírfaPovezane iztočnice: brezov sok, brezova voda

4. (o snovi) ▸ nyírfa

brézov arhaično birchen; birch

brézov les birch, birch wood
brézov gozd birch forest
brézovo olje (figurativno) birching

cotret [kɔtrɛ] masculin butara (dračja); krepelec

huile féminin de cotret (figuré) brezovo olje, šibanje, našeškanje

lúbje -a s., луб -у ч., кора́ -и́ ж.

• brézovo lúbje бе́рест

mást (-í) f

1. (živalska) grasso:
svinjska mast strutto, grasso di maiale

2. kem. grasso:
pren. namazati koga z brezovo, leskovo mastjo picchiare uno di santa ragione, spianare a uno la gobba
teh. briketna mast grasso lubrificante

namázati (-mážem) perf.

1. lucidare, lustrare

2. spalmare qcs. di:
namazati kruh z maslom spalmare il pane di burro

3. teh. ingrassare, lubrificare:
namazati ležaje, osi lubrificare i cuscinetti, gli assi

4. pejor. dipingere, imbrattare tele

5. (pretepsti) bastonare, picchiare; ekst. šport. battere; pren.
namazati otroka z brezovo mastjo picchiare il bambino

6. (prevarati) ingannare; fregare

7.
namazati si pete pog. pren. darsela a gambe, battersela, svignarsela
lov. namazati s ptičjim lepilom impaniare, invischiare
namazati z lepilom ingommare
tekst. namazati (platno) s tkalskim lepilom imbozzimare (la tela)
namazati z belilom imbiaccare
kozm. namazati z briljantino imbrillantinare

*verber -eris, n (prim. verbēna), sg. (pesn.) ohranjen le v gen. in abl., klas. le pl. verbera -um, n

1. udarec, udarci (s šibo, bičem, palico idr.), udarjanje, šibanje, bičanje, pretepanje, tepenje ipd.: Pl., Ter., Plin., Cu., Q., Stat., Suet., Iust. idr., percutimur caput verbere virgae O., stimulo et verbere saevit O., magnum … robur … verbere adsiduo rotat Sen. tr.; pl.: vestigia verberum L., verberibus lacerari L., verberibus in aliquem animadvertere S., castigare aliquem verberibus Ci., legatum populi Romani verberibus excruciatum necavit Ci.

2. udarec, udarci (s kako drugo stvarjo), udarjanje, sunek, sunki, suvanje, mah, zamah, zamahovanje, udar, udarec, udarjanje, vesl(j)aj, veslanje, butanje, nalet, naletavanje, lučaj, lučanje: Sil., Lucan., Cl. idr., remorum in verbere perstant O. v vesljajih, v veslanju, trementes verbere ripae H. od butanja valov, verbere adverso siderum Plin.; pl.: verbera caudae H., ventorum Lucr. vetrni buhi, vetrni sunki, radiorum (sc. solis) Lucr., puppis verberibus (vesljaji) senis agitur Lucr., dare verbera ponto O. z rokami udarjati po vodi (o plavajočih), verbera lapidum O.

3. metaf. opomin, opominjanje, oštevanje, očitek, očitki, graja, sramotenje: contumeliarum verbera subire Ci., patruae verbera linguae H., fortunae verbera Gell. udarci.

4. meton. bič, krepelce, krepelo, gorjača, palica: Ps.-Q. (Decl.), ictus verberis O., caedit verbere O., instant verbere torto V., sub verbere centurionis T., puerili verbere moneri T. z brezovo šibo, pecora verbere domantur Sen. ph., verberibus caedere aliquem Pl., Ter., adulescentem nudari iubet verberaque afferri L., verbera saetosa (bič iz kože z dlako) movebat arator Pr.; metaf. lučalni ali pračni jermen: Sil., Lucan., stuppea torquentem Baliaris verbera fundae V.

žoltílo jaune moški spol , couleur ženski spol jaune

brezovo žoltilo stil-de-grain moški spol