Franja

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

ohlip moški spol (-a …) der Windstoß, die Bö, die Böe

piš moški spol (-a …)

1. der Windstoß, die Böe, die Bö

2. (puh) der Luftstoß (plazu Lawinenluftstoß)

sunek vetra [é] moški spol die Bö, die Böe, die Windbö, der Windstoß; močan: die Sturmbö
navzdolni sunek vetra die Fallbö
sunki vetra z orkansko močjo Böen, die Orkanstärke erreichen
s sunki vetra böig

Bö, Böe, die, (-, -en) [Schiffahrt] Schifffahrt sunek vetra, vetrovni sunek

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

vetrovn|i (-a, -o) Wind-
vetrovni sunek der Windstoß, die Bö, Böe
vetrovni sistem das Windsystem (planetarni planetarisches Windsystem)

αὐτο-βοεί adv. (βοή) takoj pri prvem bojnem kriku, pri prvem napadu ali spopadu.

βοεικός 3 βόε(ι)ος 3 (βοῦς) ep. ion. poet. goveji, volovski; ζεύγη volovska vprega; ἱμάντες iz volovske kože; κρέα govedina; βοείη, ἡ (sc. δορά) volovska koža, ščit iz volovske kože.

βοη-θόος 2 (βοή, θέω) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; ἅρμα bojni voz.

βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.

γόος, ὁ [Et. kor. gweu, sor. βοή] ep. poet., ion. γοή 1. tarnanje, javkanje, tožba, jok, žalovanje za umrlim, žalostinka. 2. ion. (γοή) zagovarjanje, zaklinjanje, zarotilo.

ἐκ-βαίνω [gl. βαίνω, dor. ἐκβάω, s pt. praes. ἐκβῶντες, tudi v tmezi] 1. intr. a) grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se ἐκ τῆς νεώς, zapuščam ἐκ τοῦ σώματος, τύχης pot sreče, grem doli πέτρης, grem kvišku, na goro πρὸς τὸ ὄρος, mislim kaj drugega ἄλλοσε, βοὴ ἐξέβη glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem ἔνθεν ἐπὶ (ὅθεν εἰς) ταῦτα ἐξέβην, pridem, zabredem ἐς τοῦτ' ἀλγηδόνος; c) ἐκβαίνει izide se, zgodi se, κατὰ γνώμην po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj κάκιστος, τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, zvršetek. 2. trans. ep. aor. 1. in fut. act. a) izpeljem, izkrcam; b) prestopim, prelomim ὅρκον.

εὔσημος 2 (σῆμα) 1. z dobrim znamenjem, ugoden, τὸ εὔσημον ugodno znamenje. 2. jasen, razločen, razumljiv βοή NT.

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

πάταγος, ὁ (πατάσσω) ep. ion. poet. ropot, hrup, šum, ploskanje, pokanje, hreščanje, topot, treskanje, škripanje ὀδόντων, βοὴ καὶ πάταγος krik in vik.