Franja

whacker [wǽkə] samostalnik
sleng kdor tepe, bije, udarja; drznež, silak; silna stvar; debela laž, sleparija
ameriško, pogovorno gonjač živine

ēmicātiō -ōnis, f (ēmicāre) kar bije v oči, kar moli ven: Ap.

jaquemart [žakmar] masculin železna figura, ki s kladivom bije ure na stolpih

pulsator [pʌlséitə] samostalnik
kar enakomerno bije, utripa

pulsatory [pʌlséitəri] pridevnik
ki enakomerno bije, utripa

salient [séiliənt]

1. pridevnik (saliently prislov)
štrleč, izbočen
figurativno znamenit, pomemben, zbujajoč pozornost, ki bije v oči, viden, glavni; poskakujoč, plešoč
grboslovje skakajoč (žival)

salient characteristics glavne značilnosti

2. samostalnik
štrlina, izboklina, štrleči del; izbočeni del (utrdbe, fronte); izbočena obrambna črta

Schlaguhr, die, ura, ki bije

sonnant, e [sɔnɑ̃, t] adjectif zvoneč; ki bije ure

horloge féminin sonnante ura, ki bije ure
à dix heures sonnantes točno ob desetih
(familier) espèces, pièces féminin pluriel sonnantes et trébuchantes kovan denar, kovanci, cvenk

striking¹ [stráikiŋ] pridevnik
ki bije; očit, zbujajoč pozornost, opozorljiv; presenetljiv, osupljiv, frapanten, izrazit; stavkajoč

striking clock ura, ki bije ure
striking distance daljina, do katere seže udarec
striking force vojska udarna sila (četa)
striking power udarna moč
striking resemblance frapantna podobnost
striking work mehanizem, ki bije (v uri)
the striking workmen stavkajoči delavci

zȁstava ž
1. zastar. zaseda, ki se bije s preganjalci pri ropu živine
2. dial. zastava, zastavilo

adigō -ere -ēgī -āctum (ad in agere)

1. (živino, ljudi) prignati (priganjati), pritirati (naspr. abigere): oves huc Pl., lactentes ad matres Varr., pecus e vicis longinquioribus C., Italiam (v Italijo) quae vos dementia adegit? V.; jur.: arbitrum (star. = ad arbitrum) adigere aliquem Ci. koga pred razsodnika (prignati =) pozvati; o stvareh: classem e Ponto Byzantium adigi iuserat T. privesti, adigere triremes alveo Rheni T. privleči, turris adacta C. naprej porinjen; (o raznem orodju ipd.) zabi(ja)ti, nabi(ja)ti: tigna fistucis C., cuneum Sen. ph., cuneum in fissuram Col., cuneum arbori, clavum in arborem, taleam malleo, ficum alte in terram Plin., calcanea adig. Cu. pete pritisniti; (o orožju) poriniti v (skozi) kaj ali koga, zasaditi v kaj, zabosti komu kaj v kaj: ensem alicui V., harpen, ferrum per pectus O., ferrum iugulo, per obscaena Suet., ferrum alicui Iust., sibi gladium L. epit., gladium in os Fl., ictum gladii per pectus Cu. meč zavihteti in pognati skozi ..., scalprum in articulo L., pilum sub oculo Plin.; od tod met.: per galeam vulnus adigere T. zadati, vulnus alte adactum Cu. globoko zadana; occ. (strele, plamenice) pognati, metati, zavihteti: telum tormentumve (in aliquid) C., telum in litus C., vim teli intus Lucr., sagitta turbine adacta V., adig. hastas ardentes T., ignem turri Cu.; od tod pesn.: pater omnipotens adigat me fulmine ad umbras V. naj me ubije s strelo in pošlje k ..., (Salmonea) praecipitem inmani turbine adegit V. je ... treščil ob tla; abs.: mare, quod adigit ad ostium Rhodani C. ki bije ob ustje.

2. pren.
a) prignati = privesti: poenarum grave sit solvendi tempus adactum Lucr. da je prišla ura, ki bo maščevala krivdo (nekateri berejo tempus adultum), bis adactum iugo (dat.) Rhenum, bis adactum legibus Istrum Stat. je podvržen jarmu ..., podvržen (zmagovalčevim) pogojem ...
b) naganjati, priganjati, tirati, primorati, (pri)siliti: aliquem ad suspendium Pl., ad insaniam Ter., ad mortem adigi T.; abs.: adigit ita (k temu naganjata) Postumia et Servilius filius Ci. ep.; s finalnim stavkom: quae vis, vim mi afferam, ipsa adigit Pl., aquae et igni interdictione adigebantur, ut ... Ci.; pesn. in poklas. z inf.: vertere morsus in Cererem penuria adegit edendi V., cum tormentis edere conscios adigeretur, ... clamitavit T.; o stvareh: in faciem prorae pinus adacta Pr.; occ. drž.pr. in voj.: adigere aliquem ad iusiurandum C., S. ali aliquem iusiurandum Ci., C. idr. ali aliquem iureiurando (sacramento) L. koga zapriseči (zaprisegati); pogosto adigere aliquem in alicuius verba iusiurandum ali samo adig. aliquem in alicuius verba (na od nekoga sestavljeno besedilo prisege): provinciam omnem in sua et Pompei verba iusiurandum adigebat C. je zaprisegal zase in za Pompeja, tako tudi: neque se neque quemquam Batavum in verba Galliarum adegit T., Tiberius Alexander ... primus in verba Vespasiani legiones adegit Suet.; v istem pomenu tudi: Iudaicum exercitum Vespasianus, Syriae legiones Mucianus sacramento Othonis adegere T.; pass.: adigi in verba alicuius, adigi sacramento alicuius ali pro aliquo dati se komu zapriseči, s prisego se zavezati komu, zvestobo priseči mu: tribunus ... adiurat, in quae adactus est verba L. priseže na zaprisežno besedilo, provincia ... in verba Vitellii adacta T.; refl.: legiones ... se ipsae in verba Vespasiani adigunt T.; redko samo: barbaro ritu universos adigit T. zapriseže vse.

Opomba: Adaxint = adegerint: Pl.

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

asinus -ī, m

1. osel: longum est mulorum utilitates persequi et asinorum Ci., Calatiae asinum tripedem natum L.; preg.: asinus ad lyram Varr. ap. Gell. osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem človeku; prim. sl.: „meni filozofija pa zajcu boben“), asinus in tegulis Petr. osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caedit Petr. = bije po vreči, ker konja ne more.

2. pren.
a) osel = tepec (slaboumen človek): neque homines magis asinos umquam vidi Pl., scio te voluisse et me asinum germanum fuisse Ci. ep.; kot psovka: quid tu autem huic, asine, auscultas? Ter., quid nunc te, asine, litteras doceam? Ci.
b) osel = ujedljiv človek: asinus albus Q.

battement [batmɑ̃] masculin bitje, udarjanje, trkanje; utrip(anje); časovni presledek

battement de mains ploskanje
battement du cœur, du pouls utrip srca žile
battement d'ailes plahutanje s krili
avoir des battements de cœur čutiti, da srce močneje bije
j'ai un battement de cinq minutes pour changer de train pet minut imam časa, časovnega presledka, da prestopim na drug vlak

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

biti² (bijem) srce, ura: schlagen; žila: pulsieren
bitibitko/boj den Kampf schlagen
biti v oči ins Auge springen, barve: grell sein
biti se sich schlagen (za um), kämpfen
zdaj bije (naša) ura die Stunde hat geschlagen
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
ura, ki bije die Schlaguhr
biti plat zvona figurativno Alarm schlagen

bíti (bijem) to beat; to strike; (močno) to whack; (srce) to pulsate, to beat, (močno) to throb, to palpitate, to flutter

ura bije sedem the clock is striking seven
bíti žogo to play football
resnica o tem nam bije v obraz the truth of it stares us in the face
bíti se (boriti se) to fight, to struggle, to combat, to battle with

bíti (bijem) battre, frapper

biti v oči sauter aux yeux, crever les yeux
ura bije l'horloge sonne
biti plat zvona sonner le tocsin
biti po glavi frapper à la tête
biti se se battre, combattre

bíti (bíjem)

A) imperf.

1. battere, picchiare:
dež bije ob strešnike la pioggia picchia sui tegoli

2. picchiare, bastonare:
biti do krvi picchiare a sangue

3. (ura) battere:
ura bije eno l'orologio batte l'una

4. knjiž. (z notranjim predmetom) combattere:
biti odločilni boj, odločilno bitko combattere la battaglia decisiva

5. (srce) battere:
srce mu še bije il suo cuore batte ancora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti plat zvona suonare a martello
zadnja ura mu bije è suonata la sua ora
biti ga combinarne di grosse
kričeča barva bije v oči il colore troppo acceso è un pugno nell'occhio
njegovo vedenje bije v oči il suo comportamento salta agli occhi
igre rihtarja biti giocare allo schiaffo (del soldato)
igre kozo biti giocare a lippa

B) bíti se (-jem se) imperf. refl.

1. combattere; battersi:
biti se do zadnje kaplje krvi combattere all'ultimo sangue

2. knjiž. duellare, battersi a duello

3. pren. lottare (per)

4. contrastare, essere in contrasto (con):
barve se med seboj bijejo i colori sono in contrasto