Franja

mōrsa f

1. tehn. primež

2. pren. stisk; objem

3.
morse pl. nazobčani okraski

4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku

morsa ženski spol živalstvo mrož

morsa -ōrum, n, gl. mordeō.

mórsă -e f mrož

kléšče (kléšč) f pl.

1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
čeljusti klešč ganasce della tenaglia
s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
koničaste klešče pinze a punta
kovaške klešče tenaglie per fabbro
mizarske klešče tenaglie per falegname

2. voj. morsa; zool. chele

3. (kleščam podobna priprava):
klešče za kodranje arricciacapelli
klešče za orehe schiaccianoci
klešče ščipalke tronchese
klešče za sladkor molletta per lo zucchero
klešče za žerjavico molle
pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
cevne klešče pinza per tubi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. ekstrakcijske klešče forcipe
porod s kleščami parto con il forcipe
gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
izolirne klešče pinza da elettricista
luknjalne klešče pinze per forare
razperilne klešče licciaiola

mróž zool morsa f

mróž -a m zool. morsă

objèm (-éma) m abbraccio, amplesso; pren. morsa, stretta:
vreči se v objem gettare le braccia al collo di
preživeti počitnice v objemu gozdov passare le vacanze in mezzo ai boschi
knjiž. priti v objem smrti morire
ladja je bila ujeta v objemu polarnega ledu la nave si trovò bloccata nella stretta dei ghiacci polari

precèp (-épa) m

1. bastone biforcuto (per la cattura dei rettili)

2. strettoia

3. obrt. morsetto; morsa

4. pren. strettoia; stretta:
biti v precepu trovarsi in una strettoia, nelle strettoie; venire alle strette

prímež (-a) m teh. morsa, morsetto; obrt. strettoio:
čeljusti primeža le ganasce del morsetto
pren. imeti koga v primežu mettere qcn. con le spalle al muro, stringere qcn. alle corde
cevni primež morsa per tubi
kovaški primež morsa da fabbro
paralelni primež morsa parallela
ročni primež morsetto

stísk (-a) m stretta; pren. morsa:
stisk roke stretta di mano; (po sklenjeni kupčiji) redko toccamano

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.