Franja

Zadetki iskanja

  • Gibraltar, Jibraltar moški spol Gibraltar
  • Gíbraltar geografija Gibraltar
  • Gíbraltar (-ja) m geogr. Gibilterra
  • Gíbraltar Gibraltar m
  • Gíbraltar -ja m., Гібралта́р |місто| -а ч., Гібралта́р |територія| -у ч.
  • Гібралта́р1 |місто| -а ч., Gíbraltar -ja m.
  • Гібралта́р2 |територія| -у ч., Gíbraltar -ja m.
  • Gibiltērra f geogr. Gibraltar:
    stretto di Gibilterra Gibraltarska ožina
  • Jibraltar Gibraltar
  • Calpē -ēs, f (Κάλπη) Kalpa, visoka gora ob Gadski ožini, eden t.i. Herkulovih stebrov (zdaj Gibraltar): Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. tr., Lucan., Iuv. (z abl. Calpĕ).
  • détroit [detrwa] masculin morska ožina

    le détroit de Gibraltar, du Bosphore Gibraltarska, Bosporska ožina
  • estrecho moški spol morska ožina; soteska; stiska, sila

    el Estrecho de Gibraltar (Jibraltar) Gibraltarska ožina
    estrecho de los Dardanelos Dardanele
  • līmen -inis, n (ali iz *lei-men, sor. z līquis, ob-līquus, līmes, līmus 3, tedaj = „prečnik“, „prečnica“ ali iz *ln̥g-smen = „skok“, „stopalnica“ (indoev. kor. *legu̯h-); prim. skr. lánghati (po)skoči, skoči (skače) čez, lat. lĕvis; prim.: transversa omnia antiqui lima dicebant, a quo et limina ostiorum et limites et limus, cingulum, quo servi publici cingebantur, obliqua purpura Isid.)

    1. prag.: Nov. ap. Non., Varr., limen cubiculi, limina aedium Ci., limen templi C., curiae Plin., Arabicum Pr. iz arabskega marmorja, custos ad limina V. vratar, intra limen Sen. ph. med štirimi stenami (sc. svojega doma) (naspr. foris), intrare limen Ci. idr. ali intra limen subire Pl. ali limina subire Iuv., amat ianua limen H., in limine domus suae consistere Cu., multis annis non transisse domus suae limen Sen. tr.; pesn.: non alio limine dignus Pr. = nobene druge ljubice; preg.: a limine s praga = (tako rekoč) mimogrede, gredoč, spotoma: prospicienda tantum et a limine salutanda Sen. ph.

    2. sinekdoha hiša, dom, domovanje, stan(ovanje), bivališče: domos et dulcia limina mutant V., tua limina adirem V., l. sceleratum V. domovje (bivališče) brezbožnikov (v podzemlju), penetrare aulas et limina regum V. palače, limine pelli V., limine contineri L., famuli ad limina Sil.

    3. meton. prag =
    a) vrata, vhod: mihi parta quies omnisque in limine portus V. ob vhodu v pristanišče miru, Casilina limina Sil.
    b) izhod, izhodišče (o pregradah na dirkališču): corripiunt spatia … limenque relinquunt V.
    c) mejnik, meja: l. Ausoniae V., Apuliae H., maris interni Plin. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina.

    4. metaf. prag =
    a) začetek: leti iam limine in ipso Lucr., a mortis limine restituam Cat., in primo limine vitae Sen. tr., primo in limine vitae Lucan., in ipso limine victoriae stamus Cu., non in limine operum laborumque nostrorum, sed in exitu stamus Cu., a limine ipso mortis revocatus Plin., video quosdam in ipso statim limine obstaturos mihi Q., in limine belli T.
    b) konec: lucis finitae Ap.
  • Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

    1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

    2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
    a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
    b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.
  • ōstium -iī, n (ōs, ōris)

    1. (hišna) vrata, duri: ostium crepuit Kom., Petr., pernoctabant ad ostium carceris Ci., ab ostio quaerere Ci., aperto ostio dormire Ci., patuere ingentia ostia domūs V., o. rectum Pl. sprednja vrata (naspr. posticum o. zadnja vrata), concrepuit ostium Ter., ostium aperire (naspr. operire) Ter., obdere pessulum ostio Ter., obserare ostium intus Ter., ab ostio omnia istaec auscultavisse Pl.

    2. metaf.
    a) ustje = dohod, vhod: ostia aperiunt muribus Varr., insula in portūs ostium aditumque proiecta Ci., pleno subit ostia velo V.
    b) ustje = izliv: L., V., C., Lucr., Mel., Iust. idr., fluminis Cydni Ci., Tiberinum Ci., Oceani Ci. Gibraltar, gibraltarski preliv, gibraltarska morska ožina.

    3. sinekdoha dom(ovanje), stanovanje: alta ostia Ditis V.
  • ožína (vodna) narrow, -s pl; (morska) strait, (nav. pl) straits

    zemeljska ožína isthmus
    Gibraltarska ožína the Strait of Gibraltar
    Malaška ožína the Strait of Malacca
  • ožína (cestna) goulot moški spol d'étranglement ; (morska) détroit moški spol , canal moški spol ; (zemeljska) isthme moški spol

    idejna ožina étroitesse ženski spol d'idées
    Gibraltarska ožina détroit de Gibraltar
  • ožína estrechez f ; paso m angosto ; (soteska) desfiladero m

    Dardanelska ožina el Estrecho de los Dardanelos
    Gibraltarska ožina el Estrecho de Gibraltar (Jibraltar)
  • prelív (morski) estrecho m

    Dardanelski (Gibraltarski) preliv el Estrecho de los Dardanelos (de Gibraltar ali de Jibraltar)
  • rocher1 [rɔše] masculin pečina, strma skala; kolač v obliki skale

    le rocher de Gibraltar Gibraltarska pečina
    faire du rocher (sport) plezati po skalah
    faire fendre les rochers (figuré) omehčati kamenje
Število zadetkov: 23