Franja

mag [mæg] samostalnik tehnično, sleng za magneto
britanska angleščina, sleng pol penija
figurativno belič, para

mag. ( = magister) der Postgraduierte, der Magister

mag moški spol (-a …) der Magier

mag. šol. (magister) M. D.

mâg m (lat. magus, gr.) mag, čarovnik

mag -i m

1. vedež

2. čarovnik

3. vrač

Mag. (= Magister) magister (v Avstriji tip običajne univerzitetne diplome)

mág magus, pl magi; magician

mág (biblija) mage moški spol ; (čarovnik) magicien moški spol , devin moški spol

mág (-a) m hist. knjiž. mago

mág m (gr. magos < hebr. ) mag

mág bibl mago m ; (čarovnik) mágico m , encantador m , fam brujo m

маг m mag, svečenik; čarovnik;
м. и волшебник (šalj.) spretnjakar, mojster za vse

маг -а ч., čarôvnik -a m., svečeník -a m.

čaróvnik -a m (-vnica -e ž) mag, vrăjitor (-oare)

čarôvnik -a m., чаклу́н -а́ ч., маг -а ч., фо́кусник -а ч., чарівни́к -а́ ч.

mage [méidž] samostalnik
arhaično čarovnik, mag; modrijan, učenjak

mage [maž] masculin, histoire mag

les rois mages (religion) sveti trije kralji, trije modri iz Jutrove dežele; višji duhovnik tajne religije; oseba, ki se ima za izvedeno v okultnih vedah

magian [méidžiən] samostalnik
čarovnik, mag