Franja

zvračanj|e srednji spol (-a …) das Kippen

zvráčanje (-a) n il rovesciare;
zvračanje krivde na druge l'incolpare gli altri

Kippen, das, prevešanje; zvračanje, prekucnitev

relātiō -ōnis, f (referre)

1. prinašanje (nazaj) k čemu: crebra relatio Q. (roke k črnilniku za namakanje peresa).

2. metaf.
a) kot jur. t.t. zvračanje česa (npr. očitka) na drugega: criminis Ci., Icti. = gr. ἀντέγκλημα, iurisiurandi Ulp. (Dig.).
b) (po)vračilo, (po)vrnitev, vračanje: gratiae Sen. ph.
c) (kot ret. figura = gr. ἐπαναφορά) večkratna ponovitev iste besede, ponavljanje: Ci., Q., M.
d) poročanje, poročilo, navajanje, navedba, naznanilo, pripoved, (pri)povedka, pripovedovanje, povest: rerum gestarum Iust., dictorum Q., causarum Q. (= gr. αἰτιολογία) navajanje razlogov = dokazovanje; occ. kot držpr. t.t. poročanje, poročilo, nasvet, predlog (zlasti kakega oblastnika v senatu): relatio salutaris consulis Ci., post relationem Appii Claudii postulavit, ut de re publica liceret dicere L., relationi consulum iure tribuniciae potestatis intercedere T., a maioribus concessum est egredi aliquando relationem T. prekoračiti poročilo = v poročilu zaiti (zastraniti) od razpravljane stvari.
e) kot gram. in fil. t.t. odnos, zveza, povezava, stik, razmerje, ozir, pogled: ad aliquid Q., contrariorum Ci.

trāiectiō -ōnis, f (trāicere) prepelj(ev)anje

1. prevoz, prehod, vožnja preko (čez), prevožnja, prepeljava: cautior certe est mansio, honestior existimatur traiectio Ci. ep., stellae Ci. ep. zvezdni utrinek, Assyrii traiectiones motusque stellarum observitaverunt Ci., traiectio incendiorum Vitr. prehajanje, preskakovanje s hiše na hišo = razširjanje, širjenje.

2. metaf.
a) traiectio in alium Ci. zvračanje (prenašanje, odrivanje) na drugega.
b) premestitev, premeščanje, prestavitev, prestavljanje, predevanje: verborum Ci., Corn., Q.
c) pretiravanje, pretiranost, hipêrbola, hiperbólika: Q., veritatis superlatio atque traiectio Ci.

trānscrīptiō -ōnis, f (trānscrībere)

1. prepis, pis(me)ni prenos, transkripcíja dolga na koga: a personā in personam transcriptio fit G.

2. zvračanje (prenašanje, prenos) krivde na drugega, opravičevanje (opravičba) zaradi kakega zločina: privati veneni Ps.-Q. (Decl.).

trānsmissiō -ōnis, f (trānsmittere)

1. pošiljanje, pošiljatev: scriptorum Aug.; poseb. pošiljatev, pošiljka ali vplačilo carine ali davka: Cass.

2. prevoz, vožnja preko česa, prepeljava: ab eā urbe in Graeciam Ci., superior tua Ci. ep.

3. prenos, prenašanje, zvračanje česa na drugega: culparum Iulianus ap. Aug.

trānsmōtiō -ōnis, f (trānsmōvēre) = gr. μετάστασις ret. t.t. prenos, zvračanje obdolžitve na zunanje okoliščine in naključja, zavračanje, zavrnitev, odklanjanje, odklonitev: μετάστασις est transmotio quaedam, hoc est, cum rem a nobis alio transmovemus, sed non ita, ut ibi totam causam constituamus; alioquin status incipit esse, non figura M.

projection [prədžékšən] samostalnik
met, metanje, izstrelitev; štrlenje, štrlina, izbočenost, izbočina
arhitektura napušč; podaljšek, nastavek; projekcija, plan, načrt, osnutek; pretvorba kovin
psihologija zvračanje krivde (od sebe), odvračanje (čustev), konkretiziranje (predstav)