Franja

zvončklja|ti (-m) bimmeln

zvončkljáti (cingljati) to tinkle

zvončkljáti (-ám) imperf.

1. tintinnare

2. scampanellare

zvončkljáti repiquetear ; (kravji zvonec) cencerrear ; (hišni zvonec, telefon) sonar

zvončkljáti -am xxx a zăngăni, a ţăcăni

bimmeln zvončkljati, zvoniti

jingle² [džiŋgl] prehodni glagol & neprehodni glagol
zvončkljati, žvenketati; rimati se, rime delati

re-tinniō -īre (re in tinnīre)

1. intr. zopet (znova, spet) zvoniti, zopet (znova, spet) zveneti, zopet (znova, spet) zvonč(klj)ati, zopet (znova, spet) se glasiti: illud est maius, quod in vocibus nostrorum oratorum retinnit et resonat quiddam urbanius Ci.

2. trans. (za)zvoniti, (za)zvončkljati na kaj, narediti, da kaj zveni (zvoni): isti in fine eadem retinniunt, quae in capite sonuerunt Cass.

soccitō -āre (menda onomatop. beseda) „(po)drozgljáti“, „(po)drózgati“, (po)zvončkljati, (za)zvončkati (o drozgovem naravnem glasu): Suet. fr.

sonnailler² [sɔnaje] verbe intransitif, péjoratif (neprestano) zvončkljati

ţăcăní -ésc

I. vi. zvončkljati

II. vr. ponoreti

tinkle [tíŋkl]

1. samostalnik
zvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje
figurativno prazno govoričenje, klepetanje, čenčanje

to give s.o. a tinkle pogovorno pozvoniti pri kom

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti
figurativno klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati

tinniō (tīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda)

1. (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati: Varr., Q. idr., tinnit hastilibus umbo Enn., numquam temere tinniit tintinnabulum Pl., tibi in foro diu tinnisse auriculas M. Aurelius ap. Fr. da ti je … cingljalo v ušesih.

2. metaf.
a) močno se oglasiti (oglašati), (za)kričati, (za)vpiti, (za)peti, (za)doneti: nimium iam tinnis Pl. tvojega dolgega besedičenja sem že sit, voce suā tinnire temperent Pl. naj ne vpijejo preveč, aliquid sufferti tinnire Suet. peti v nekaj polnoglasnega (donečega).
b) (v pogovornem jeziku) (za)cvénkati, (za)cvenkljáti, (za)cvenketáti = seči (segati) v mošnjo, plačati (plačevati): ecquid Dolabella tinniat Ci. ep. ali bo Dolabela plačal; prim. (pren.): veri speciem dignoscere calles, ne qua subaerato mendosum tinniat auro Pers. cingljati z nepravim cvenkom = dati nepravi cvenk.

tintinnare v. intr. (pres. tintinno) zvončkljati

tintinniō -īre (redupl. tinniō = tintinnō) (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati ipd.: tintinnire ianitoris impedimenta audio Afr. ap. Non.

tintin(n)ō -āre = tintinniō (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati: tenuis sub artus flamma demanat sonitu suopte tintinnant aures Cat., tantum ibi molae faciebant, tintinnabant compedes Naev. fr.

zăngăní -ésc vi. pozvanjati, zvončkljati, cingljati; rožljati

звенеть zveneti; žvenkljati; zvončkljati, brneti

repiquetear z zvonovi zvoniti, pritrkavati; zvončkljati s kastanjetami; drobneti

repiquetearse pričkati se

sonnette [sɔnɛt] féminin (stanovanjski) zvonec, zvonček; technique oven (zabijač)

sonnette d'alarme alarmni zvonec
la sonnette du président d'une assemblée zvonec predsednika kake skupščine
coup masculin de sonnette pozvonitev, zvonjenje
serpent masculin à sonnettes (kača) klopotača
agiter une sonnette zvončkljati z zvončkom
appuyer sur le bouton de la sonnette pritisniti na gumb zvonca
enfoncer des pieux à la sonnette zabijati kole v zemljo z ovnom
il se pend à notre sonnette neprestano, ves dan nam zvoni, visi na našem zvoncu