Franja

zvončkljanj|e srednji spol (-a …) das Gebimmel
pri kanarčkih: votlo zvončkljanje die Hohlrolle, Hohlklingel

zvončkljánje tinkle, tinkling; peal (ali chime) of bells

zvončkljánje (-a) n tintinnio, scampanellio

zvončkljánje -a s zăngănit, ţăcănit

bubbolio m (pl. -ii)

1. bobnenje, grmenje

2. zvončkljanje (kraguljčkov)

clínchet -e m cingljanje, zvončkljanje

jingle¹ [džiŋgl] samostalnik
zvončkljanje, žvenket
tehnično signalni zvonec; preproste rime; avstralski in irski enovprežen voz na dve kolesi

ţăcănít -uri n.

1. zvončkljanje

2. žvenket

tinkle [tíŋkl]

1. samostalnik
zvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje
figurativno prazno govoričenje, klepetanje, čenčanje

to give s.o. a tinkle pogovorno pozvoniti pri kom

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti
figurativno klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati

tinnīmentum -ī, n (tinnīre) žvenkljanje, cingljanje, zvončkljanje, zvonjenje, cincikanje: illud quidem edepol tinnimentumst auribus Pl.

tinnītus -ūs, m (tinnīre) žvènk, žvenkèt, žvenkljánje, žvenketánje, zvenk, zvenkljanje, cingljánje, zvonjênje, zvončkljánje, zvenênje, zvenčánje, cvènk, cvenkèt, brènk, brénkanje, brenkljánje, cingljánje ipd.: acris Sen. ph., acutus Ap., citharae Plin., perflabilis tinnitus fidium Amm. doneči glas strun, tinnitus aurium Plin. zvenenje v ušesih (tako tudi dexterae auris Ap.), aeraque tinnitūs aere repulsa dabunt O. bodo zazvenele, Plin., tinnitus cie et matris quate cymbala V. = zaigraj na cimbale, strepit tinnitu galea V. žvenketa; metaf. o govoru: tinnitus Gallionis T. (Dial.) Galionovo cingljanje (zvončkljanje), Galionovo bobneče puhloslovje.

tin tin

A) inter. tin tin

B) m zvončkljanje

tintinnio m (pl. -ii) zvončkljanje

tintinno m

1. zvončkljanje

2. zven; odmev

Hohlklingel, die, Kanarienvogelgesang: votlo zvončkljanje

Hohlrolle, die, Kanarienvogelgesang: votlo zvončkljanje

repique moški spol zvonjenje, pritrkavanje; zvončkljanje s kastanjetami; figurativno pričkanje

repiqueteo moški spol zvonjenje, pritrkavanje; zvončkljanje kastanjet

bell¹ [bel] samostalnik
zvon, zvonec; udarec na zvon, zvonjenje; potapljaški zvon
botanika popek; zvočni lijak; mehurček

to answer the bell iti odpret vrata
to bear the bell nositi zvonec, voditi
to carry off the bell dobiti prvo nagrado
passing bell navček
all went merrily as a marriage bell vse je šlo kakor po maslu
diving bell potapljaški zvon
to curse by bell, book and candle prekleti do desetega kolena
it is ringing a bell with me to me na nekaj spominja
as sound as a bell zdrav ko riba
with bells on v slovesni obleki; z navdušenjem
to ring the bell pozvoniti; sleng uspešno opraviti
peal (ali chime) of bells zvončkljanje
bell push gumb (zvonca)
to ring one's own bell sam sebe hvaliti
within the sound of Bow bells v Londonu
ring of bells zvonjenje
mornarica one to eight bells štiriurna straža

drelin [drəlɛ̃] interjection

drelin! drelin! cin! cin!; masculin pluriel zvončkljanje