Franja

zvonóvi -ov m mn. instrument u orkestru

Geläut, das, zvonjenje; (Glocken) zvonovi, zvon

Glockengeläut, das, zvonjenje zvonov; zvonovi

Läutewerk, das, zvonec; zvonovi

Läutwerk, das, zvonovi; Eisenbahn troblja

sonnerie [sɔnri] féminin zvonjenje; zvonovi (kake cerkve); znak, signal z rogom, s trobento; zvočni méhanizem v uri

sonnerie d'appel alarmno zvonjenje, alarmni zvonec
sonnerie du réveil (militaire) budnica

repiquetear z zvonovi zvoniti, pritrkavati; zvončkljati s kastanjetami; drobneti

repiquetearse pričkati se

campana ženski spol zvon

campana de buzo potapljaški zvon
reloj de campana ura, ki bije
vuelta de campana prevrnitev (avtomobila)
a toque de campana, a campana herida ob udarcu zvona, hitro, naglo
hacer campana »špricati« šolo
cual es la campana, tal la badajada kakršen človek, tako dejanje
tocar (doblar) las campanas zvoniti
echar las campanas al vuelo z vsemi zvonovi zvoniti, slavnostno oznaniti

carillon [karijɔ̃] masculin zvonovje, več zvonov z različnimi toni; ubrano zvonenje, pritrkavanje; figuré velik hrup; ura, ki oznanja ure z melodijo, melodija take ure

le carillon de l'église cerkveni zvonovi
carillons de Pâques velikonočno pritrkavanje
remonter le carillon naviti uro (ki oznanja ure z melodijo)

glas [gla] masculin zvonjenje (mrliču) pri pogrebu

les cloches sonnent, tintent le glas zvonovi zvone umrlemu
sonner le glas de quelque chose (figuré) naznanjati konec česa

gloria ženski spol slava, čast, sijaj; blaženost, zveličanje; glorija, svetniški sij; svetniška podoba; užitek, naslada

dar gloria proslaviti
dar la gloria dati večno blaženost
estar en la gloria mirno in zadovoljno živeti
que en santa gloria esté, que santa gloria haya (q. s. g. h.) rajni, pokojni
saber (oler) a gloria očarljiv biti, blesteti
tocar a gloria z vsemi zvonovi zvoniti, pritrkavati
en la gloria v nebesih
¡gloria santa! za božjo voljo!
¡pedazo de gloria! srček moj!
estar en sus glorias biti v svojem elementu

nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

1. battere, picchiare:
nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

2. attaccare, affiggere

3. riempire

4. voj. caricare (l'arma):
nabiti puško caricare il fucile

5. battere, pestare

6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
nabijati po vratih picchiare alla porta
od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
nabiti nove davke imporre nuove tasse

10. elektr. caricare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
pog. nabijati karte giocare a carte
nabijati žogo giocare a calcio
nabiti obroče incerchiare
nabiti z erotično vsebino erotizzare
nabiti z energijo dare una frustata di energia

péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

3. pren. dire, raccontare

4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria

premólkniti (-em) perf.

1. ammutolire, restar zitto

2. tacere:
zvonovi so premolknili le campane tacquero

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

sacro¹

A) agg.

1. relig. svet; sakralen; cerkven:
arte sacra sakralna, cerkvena umetnost
i sacri bronzi zvonovi
sacro collegio kardinalski kolegij
Sacro Cuore Sveto srce Jezusovo
la Sacra famiglia Sveta družina
fuoco sacro, morbo sacro med. pog. herpes
musica sacra cerkvena glasba
paramenti sacri mašna oblačila
il poema sacro lit. Božanska komedija
sacre rappresentazioni gled. misteriji
Sacra scrittura Sveto pismo

2. ekst. svet; nedotakljiv:
l'ospite è sacro gost je svet

3. posvečen

B) m sveto:
il sacro e il profano sveto in posvetno

sbattagliare v. intr. (pres. sbattaglio) zvoniti, potrkavati:
le campane sbattagliano a distesa zvonovi veselo potrkavajo

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen