Franja

zvoni|ti (-m)

1. zvon: läuten, klingen, tönen; (eine Glocke) ertönen lassen, läuten
divje zvoniti Sturm läuten
zvoniti mrliču (einen Toten) ausläuten, die Totenglocke läuten
zvoniti za začetek/konec česa (etwas) einläuten/abläuten, ausläuten
figurativno zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

2. telefon, zvonec na vratih: klingeln, läuten, močno schrillen

3. zvonček, kravji zvonec: bimmeln

4.
zvoni mi v ušesih die Ohren klingen mir

zvoníti to ring (a bell oziroma bells); (potrkavati) to chime

zvoníti umrlemu to toll for someone, to knell, to toll someone's death knell

zvoníti sonner

zvoniti z vsemi zvonovi sonner à toute volée, carillonner
zvoni (hišni zvonec) on sonne
k maši zvoniti sonner la messe
k pogrebu zvoniti sonner pour l'enterrement de quelqu'un
mrliču zvoniti sonner le glas
z nogami zvoniti balancer (ali familiarno brandiller) les jambes, familiarno gambiller, gigoter

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

zvoníti -im, zvoni -ite, zvonil -a zvoniti: vkup zvoniti
zvonom oglašivati početak službe u crkvi; marijo zvoniti
zvoniti k molitvi uveče; dan zvoniti
zvoniti u zoru; komu zvoni
ko je umro; psu zvoniti
sjedeći na stolici klatiti nogama; zvoniti proti toči
zvoniti protiv grada; zvoniti po toči
prekasno, dockan što činiti

zvoníti tocar , (zvonovi tudi) repicar ; (k pogrebu) doblar; sonar

zvoní (o zvoncu) llaman
zvoni k maši (rel) tocan a misa
z nogami zvoniti bambolear

zvoníti -ím nedov., дзвони́ти дзвоню́ недок.

zvoníti -ím nedov. a suna

cínkati -am cinkati, zvoniti, zvonuckati: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec

drdráti -am
1. čegrtati, kloparati: klopotci vso noč drdrajo
2. kloparati, luparati, klopotati, tandrkati, drndati: po cesti nenehno drdrajo vozovi; vlaki so drdrali vso noč skozi mesto
3. zvoniti, zveketati, zvrčati: budilka je prepozno drdrala
4. blebetati, brzo i monotono pričati: učenec drdra lekcijo, govornik svoj govor

zvenéti -im brujati, zvučati, zvoniti: strune zvenijo; zveneča kovina
zvučna kovina, zvučan metal

zvonkljáti -am ekspr. zvoniti: zvonkljati z lepimi besedami
zvoniti lijepim (le-) riječima (re-)

bíti bijem
I.
1. biti, kucati: žila mu komaj bije; ura bije poldan
sat izbija podne; zadnja ura mu bije
kucnuo mu posljednji (-sled-) čas; vaši tiraniji bije zadnja ura
vašoj tiraniji došao posljednji čas; zdaj bije ura ločitve
sada smo na rastanku
2. udarati, tući, biti, lupati: srce mu nemirno bije; konji bijejo s kopiti ob tla; togotno biti okoli sebe
3. biti, udarati, padati: zelena barva hiše bije v oči
4. biti: biti bitko, boj s sovražnikom; biti hude duševne boje
5. biti plat zvona zvoniti na uzbunu
6. šibati: dež bije v okna, po šipah
7. tuja vrata ga bodo bila po petah
obijaće tuđe pragove
8. kaj ga biješ
što praviš gluposti
9. biti žogo igrati nogomet: biti kozo
igrati se neku dječju igru; biti rihtarja
na seljačkim zabavama igrati se neku društvenu igru
II. biti se
1. biti se, boriti se: biti se za svobodo, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; biti se za pravice delovnih ljudi
2. biti se: barve se bijejo med seboj
3. sukobljavati se, kositi se: tako ravnanje se bije z njegovimi nazori
4. busati se: biti se na prsi

cimbelíkati -am zvoniti najmanjim crkvenim zvonom, cinkušem: cimbelikati za zadnjo uro

pozvánjati -am pozvanjati, zvoncati, zvonukati, isprekidano, na mahove zvoniti: zvon: pozvanja k prazniku

prizvánjati -am ekspr. potiho zvoniti, pozvanjati: v cerkvi je začelo prizvanjati

blagoslòv (-óva) m

1. rel. benedizione:
dati blagoslov dare, impartire la benedizione
apostolski blagoslov benedizione apostolica
zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

2. ekspr. benedizione:
ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

4. etn.
hišni blagoslov immagine benedetta

divje adverb wild, wie wild
divje rasti wuchern, ins Kraut schießen
divje zvoniti Sturm läuten

jútro¹ (-a) n

1. mattino, mattina, mattinata:
deževno, hladno, megleno, sončno jutro mattino piovoso, freddo, nuvoloso, soleggiato
nedeljsko jutro mattino domenicale
pomladansko, zimsko jutro mattino primaverile, invernale
od jutra do večera da mattino a sera
dobro jutro! buon giorno!
rel. zvoniti jutro suonare il mattutino

2. pren. (začetek) albori:
jutro človeštva gli albori della civiltà

3. star. (vzhod) mattino, Levante

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente