Franja

zvoni|ti (-m)

1. zvon: läuten, klingen, tönen; (eine Glocke) ertönen lassen, läuten
divje zvoniti Sturm läuten
zvoniti mrliču (einen Toten) ausläuten, die Totenglocke läuten
zvoniti za začetek/konec česa (etwas) einläuten/abläuten, ausläuten
figurativno zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

2. telefon, zvonec na vratih: klingeln, läuten, močno schrillen

3. zvonček, kravji zvonec: bimmeln

4.
zvoni mi v ušesih die Ohren klingen mir

zvòniti -īm zvoniti: zvoniti na uzbunu, za poslugu u hotelu, za školski odmor, na vratima

zvoníti to ring (a bell oziroma bells); (potrkavati) to chime

zvoníti umrlemu to toll for someone, to knell, to toll someone's death knell

zvoníti sonner

zvoniti z vsemi zvonovi sonner à toute volée, carillonner
zvoni (hišni zvonec) on sonne
k maši zvoniti sonner la messe
k pogrebu zvoniti sonner pour l'enterrement de quelqu'un
mrliču zvoniti sonner le glas
z nogami zvoniti balancer (ali familiarno brandiller) les jambes, familiarno gambiller, gigoter

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

zvoníti -im, zvoni -ite, zvonil -a zvoniti: vkup zvoniti
zvonom oglašivati početak službe u crkvi; marijo zvoniti
zvoniti k molitvi uveče; dan zvoniti
zvoniti u zoru; komu zvoni
ko je umro; psu zvoniti
sjedeći na stolici klatiti nogama; zvoniti proti toči
zvoniti protiv grada; zvoniti po toči
prekasno, dockan što činiti

zvoníti tocar , (zvonovi tudi) repicar ; (k pogrebu) doblar; sonar

zvoní (o zvoncu) llaman
zvoni k maši (rel) tocan a misa
z nogami zvoniti bambolear

zvoníti -ím nedov., дзвони́ти дзвоню́ недок.

zvoníti -ím nedov. a suna

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

bimmeln zvončkljati, zvoniti

brȅcati -ā
I.
1. zveneti, doneti: srebrno je zvonce brecalo
2. zvoniti: telefonsko zvonce breca
3. biti plat zvona
4. biti, utripati, kljuvati: nešto mu breca u temenu i sljepoočicama; život bujno breca
II. brecati se
1. zadirati se: brecati se na koga
2. plašiti se: dijete se u snu breca

brimbaler [-le] verbe transitif gugati sem in tja; zvoniti

brimbaler les cloches neprestano zvoniti; verbe intransitif premikati se sem in tja, gugati se, bingljati

cencerrear zvoniti, cingljati; slabo igrati, brenkati, mačjo godbo delati; škripati; brbljati

cilìkati cìlikćēem
1. zveneti, doneti: violina jednako veselo ciliče
2. zvoniti: ciliču telefoni; zvonce visoko ciliče u tišini podneva; u ušima mi ciliče

cínkati -am cinkati, zvoniti, zvonuckati: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec

čakàrati -ām dial.
1. zvoniti (klepka, kravji zvonec)
2. peketati

dandàrati -ām oglašati se, zvoniti

ding [diŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
zvoniti, doneti, ropotati
pogovorno nenehno govoriti
pogovorno zabičati

to ding into s.o.'s ears trobiti komu na ušesa

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti