-
zvodník, zvodníca proxeneta m/f , alcahuete m , -ta f ; tercero m , -ra f ; fam celestina f , rufián m
-
zvodnik moški spol (-a …) der Zuhälter
-
zvodník procurer, pander, pimp, pogovorno ponce
-
zvodník, -íca entremetteur, -euse moški spol, ženski spol , proxénéte moški spol, ženski spol , séducteur, -trice moški spol, ženski spol , suborneur, -euse moški spol, ženski spol ; (moški) souteneur moški spol, familiarno maquereau moški spol , marlou moški spol, popularno mac moški spol , mec moški spol
-
zvodník (-a) | -íca (-e) m, f ruffiano (-a), mezzano (-a), lenone (-a); žarg. magnaccia
-
zvodník m zavodnik, svodnik, podvodač
-
zvodník -a m., сутене́р -а ч., зві́дник -а ч.
-
zvodník -a m
1. proxenet
2. seducător
-
adescatore m (f -trice) zapeljivec, zapeljivka; vabljivec, vabljivka; zvodnik, zvodnica
-
alcahuete moški spol zvodnik, prikrivalec; ovaduh, denunciant; gledališki zastor med dejanji
-
arsouille [arsuj] masculin, féminin, populaire umazanec, -nka; kanalja, lopov; razuzdanec, zvodnik
-
barbeau [barbo] masculin mrena (riba); botanique plavica; populaire zvodnik
bleu barbeau svetlo moder
-
bawd [bɔ:d] samostalnik
zvodnik, zvodnica; kvantanje
figurativno umazanija
-
bombardino m
1. glasba bariton rog
2. žarg. zvodnik
-
cadet [kədét] samostalnik
kadet, vojaški gojenec; pripadnik ruske konstitucionalno-demokratske stranke; mlajši sin, mlajši brat
ameriško zvodnik
-
captātor -ōris, m (captāre)
1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.
2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.
-
cohén moški spol čarovnik; zvodnik
-
conciliātor -ōris, m (conciliāre)
1. posredovalec, posrednik, začetnik, ustanovitelj: Plin., Suet., c. suillae carnis Varr. ki zna okusno pripraviti svinjino, nuptiarum N., proditionis L., genti Germanorum idoneus c. T. besednik.
2. zvodnik: Vop.
-
corruptēla -ae, f (corrumpere) pokvaritev, pokvarjenje, poguba: collapsus est in corruptelam suam Pl., largitionem corruptelam esse dixit Ci., c. ac demutatio morum Ci., mores hac dulcedine (cantus) corruptelāque depravati Ci. po zapeljivi osladnosti, tantam esse corruptelam malae consuetudinis (subjektni gen.), ut … Ci., via una corruptelae Bacchanalia erant L. pogubiti ga; occ.
a) zapeljevanje, skrunjenje, oskrumba, oskrunitev: seditionem in populo fore, corruptelam et adulterium domi Ci.; večinoma v pl.: corruptelae hominum Pl., mulierum Ci., stupra dico et corruptelas et adulteria, incesta denique Ci., adulescentulum corruptelarum illecebris irretire Ci., corruptelae omnis generis fieri coeptae L., corruptelis adulteriisque famosus Suet.; met. α) zapeljivec, zvodnik, „kuga“: communis corruptela nostrûm liberûm Ter. β) kraj zapeljevanja, zanikrna hiša, bordel: Front.
b) podkupovanje: hominum Ci., ista c. servi inpunita fuit Ci., pecuniosi rei corruptelam iudicii molientes Ci., iudicii ali accusatoris c. ab reo Ci.
-
corruptor (st.lat. corrumptor) -ōris, m (corrumpere)
I. kvaritelj: scripturarum (svetih spisov) Hier. —
II. pren.
1. pogubitelj, pogubnik, kazitelj, uničevalec: hominum corrumptor Pl., ut perderemus corruptorem civium Pl. „kugo“, proditor corruptorque amicitiae T., c. sanctitatis Val. Max. skrunitelj.
2. zapeljivec, zvodnik, skrunitelj (oseb): iuventutis Ci., in corruptorem (= adulterum) vel iustior (marito poena est) H., iuvenis c. Pr. mlad zapeljivec, c. alienarum uxorum Sen. ph., virginum Vestalium Suet., meretrices, adulatores, corruptores Q. zapeljivci dečkov, corruptor insidiatur nuptae Plin.
3. podkupovalec: corruptores nostri causam dicunt; nos, qui corrupti sumus, non dicimus? Ci., tribūs venditorem et corruptorem et sequestrem Plancium fuisse clamitas Ci., c. exercitūs L., animosus c. T.