Franja

Zadetki iskanja

  • zvezdoslovec samostalnik
    (strokovnjak) ▸ csillagász
  • zvezdoslóvec astronome moški spol
  • zvezdoslóvec (-vca) | -vka (-e) m, f (astronom, astronomka) astronomo (-a)
  • zvezdoslóvec astrónomo m
  • zvezdoslôvec -vca m., астроно́м -а ч.
  • astrologus1 -ī, m (gr. ἀστρολόγος) zvezdar,

    1. zvezdoslovec, zvezdoznanec, astronom: Enn. ap. Ci. (De re publ. I, 18, 30), Varr., Col., novus astrologus, qui non caeli rationem, sed argenti duceret Ci.

    2. zvezdni vedeževalec, zvezdoverec, astrolog: Iuv., Suet., non habeo nauci Marsum augurem,... non de circo astrologos Enn. ap. Ci., aut augurum aut astrologorum... praedictio Ci.
  • astronome [-nɔm] masculin zvezdoslovec, astronom
  • astronomer [əstrɔ́nəmə] samostalnik
    astronom, zvezdoslovec
  • astrōnomo m zvezdoslovec, astronom
  • astrónomo moški spol zvezdoslovec, astronom
  • stargazer [stá:geizə] samostalnik
    šaljivo astronom, zvezdoslovec; astrolog
    figurativno sanjač
  • zvjèzdār -ára m (ijek.), zvèzdār -ára m (ek.) zvezdoslovec
  • zvjezdoznánac -nca m (ijek.), zvezdoznánac -nca m (ek.)
    1. zvezdoslovec
    2. astrolog
  • астроно́м -а ч., astronóm -a m., zvezdoslôvec -vca m.
  • Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

    1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

    2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

    3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

    4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

    5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

    6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

    7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

    8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.
  • astronom samostalnik
    (strokovnjak) ▸ csillagász, asztronómus
    amaterski astronom ▸ amatőr csillagász, amatőr asztronómus
    ljubiteljski astronom ▸ műkedvelő csillagász
    profesionalni astronom ▸ hivatásos csillagász
    izračuni astronoma ▸ csillagász számításai
    opazovanja astronoma ▸ csillagász megfigyelései
    Sopomenke: zvezdoslovec
    Povezane iztočnice: radijski astronom
  • Babilus -i, m Babil, zvezdoslovec v Neronovem času: Suet.
  • Bērōsus -ī, m (Βηρωσός) Beroz, babilonski zvezdoslovec v času Ptolemeja Filadelfa: Vitr., Sen. ph., Plin., Tert.
  • figulus -ī, m (fingere):

    1. lončar, piskrar: Varr., Sen. ph., Vitr., Col., Plin., Iuv., Iust., Aug. rota figuli lončarski krog, lončarski kolovrat, Sen. ap. Cael. rota, qua figuli utuntur Vitr. figuli fornax Aug. vas figuli Vulg. inter figulos lončarska cesta Varr.

    2. graditelj: a figulis munita urbs Iuv. Prometheus saeculi figulus novi Phaedr.

    3. stvarnik: figulus caelestis Aug. — Kot rim. priimek, npr. Marcius Figulus: Ci., S. Marcij Figul (Lončar); P. Nigidius Fig., gl. pod Nigidius; Figulus neki zvezdoslovec: Lucan.
  • gazer [géizə] samostalnik
    zijalo; opazovalec

    star gazer sanjač; hudomušno zvezdoslovec
Število zadetkov: 26