Franja

zverinják menagerie; wild-beast show; zoological gardens pl, zoo

zverinják jardin moški spol (ali parc moški spol) zoologique, jardin d'acclimatation; zoo moški spol ; ménagerie ženski spol

zverinják (-a) m serraglio

zverinják m zvjerinjak (zve-), menažerija

zverinják casa f de fieras; parque m (ali jardín m) zoológico

capsus -ī, m (capere)

1. shramba; zverinjak: Vell.

2. kočijnik: Vitr.

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

menagerie [minǽdžəri] samostalnik
zverinjak, menažerija

paradīsus -ī, m (gr. παράδεισος, perz. beseda)

1. velik park in zverinjak, park: Aug., Gell.

2. metaf. raj, paradiž
a) kot bivališče prvih dveh ljudi: Eccl.
b) kot bivališče zveličanih nebeški raj, nebesa, nebo: Eccl.

rōborārium -iī, n (rōbur) = vivarium zverinjak, živalski vrt, obora, rezervat za živali: sed quod apud Scipionem omnium aetatis suae purissime locutum legimus „roboraria“, aliquot Romae doctos viros dicere audivi id significare, quod nos „vivaria“ dicimus, appellataque esse a tabulis roboreis, quibus saepta essent Scipio Africanus ap. Gell.

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

serraglio¹ m (pl. -gli) zverinjak, menažerija

zvjèrinjāk m (ijek.), zvèrinjāk m (ek.) zverinjak

зверинец m zverinjak, zoološki vrt; menažerija

vīvārius 3 (vīvus) živim živalim namenjen, za žive živali rabeč (uporabljan): naves Macr. s katerimi prevažajo žive ribe, ribji čolni. Od tod subst. vīvārium -iī, n hranišče za žive živali, vivárij = zverinjak, živalski vrt, menažerija, obóra, obòr, ribnjáča, póltar, ribnik, ríbnjak idr.: Varr., Gell., Amm. idr., aprorum, murenarum Plin., servos in vivarium (sc. murenarum) abici iubere Sen. ph. V oborih so od Sulovega obdobja naprej redili črno divjačino; od tod pren.: senes, quos in vivaria mittant H. da jih vtaknejo v svoje obore = da si (z darili) pridobijo njihovo naklonjenost in tako dedujejo za njimi.

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

παράδεισος, ὁ [Et. iransk. izvora] lep vrt, park, zverinjak; raj NT.