-
zverin|a ženski spol (-e …) das Biest, die Bestie; samo človek: der Unmensch
-
zverína beast of prey; figurativno brute, animal
-
zverína bête ženski spol (ali animal moški spol) féroce ; figurativno (človek) monstre moški spol , brute ženski spol
-
zverína (-e) f
1. (zver) belva, fiera; animale selvatico
2. pren. (surov, okruten človek) belva, persona crudele, mostro; (neotesanec) bestia
3. pog. (ugledna oseba) pezzo grosso, pezzo da novanta, big
-
zverína ž
1. zvjerka: ta gospod je velika zverina
2. zvjerad, zvjerinje, zvjerovi, zverovi, zvijeri, zveri
-
zverína bestia f feroz, fiera f ; fig (človek) fiera f humana , fig monstruo m bruto
-
зверина f velika zver, zverina
-
ante moški spol zverina; bivol; bivolsko usnje, losovo usnje; irhovina; usnjina
-
baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina
caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
echar babas sliniti se
-
beast [bi:st] samostalnik
žival, govedo, zverina
figurativno surovina, surovež
(wild) beast, beast of prey zver
beast of burden vprežna žival
to make a beast of o.s. nesramno se vesti
the Beast vrag, antikrist
-
bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)
1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.
2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.
3. pren.
a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.
-
Bestie, die, (-, -n) zver; zverina (samo figurativ)
-
bèstija ž (lat. bestia)
1. zverina, žival
2. ekspr. zver, krvolok
-
bestione m
1. poveč. od ➞ bestia velika žival, zverina
2. neotesanec, teleban; surovež, budalo
-
Biest1, das, (-/e/s, -er) mrcina, zverina; figurativ beštja, mrha
-
hellkite [hélkait] samostalnik
vrag, surovež, zverina
-
Unmensch, der, nečlovek; figurativ zverina
-
zvijère zvjprèta s, zvjȅre zvjȅreta s (ijek.), zvére zvèreta s, zvȅre zvȅreta s (ek.) zverina
-
zvjȅrka ž, zvjêrka ž (ijek.), zvȅrka ž, zvêrka ž (ek.)
1. zverina
2. ekspr. visoka, vplivna oseba: taj gospodin je velika i opasna zvjerka
-
варвар m barbar; (pren.) surovež, zverina