Franja

zver [é] ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija das Raubtier; figurativno die Bestie
kletka za zveri der Raubtierkäfig

zver... gl. zvijer... in zvjer...

zvér wild animal, (wild) beast, beast of prey; figurativno beast; brutal man

zvér bête ženski spol , bête féroce, animal moški spol sauvage, (bête) fauve moški spol

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

zvér -i ž zvijer, zver: volk je nevarna zver; ta človek je prava zver; mn. zveri zool.
zvijeri, zvjerovi, zveri, zverovi

zvér fiera f ; animal m feroz; bestia f feroz; animal m carnicero

zvér -í ž., звір -а ч.

zvér -í ž animal sălbatic, sălbăticiune, fiară; bestie

bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)

1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.

2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.

3. pren.
a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.

belva f zver (tudi pren.):
diventare una belva pobesneti

bestia f

1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

Bestie, die, (-, -n) zver; zverina (samo figurativ)

béstie -i f zver

bèstija ž (lat. bestia)
1. zverina, žival
2. ekspr. zver, krvolok

béstija ž (lat. bestia)
1. bestija, životinja, zvijer, zver, stoka: sestradana bestija je planila na plen
2. surov, pakostan čovjek

ferus 3 (iz *g̑hu̯er- kriviti se, *g̑hu̯er divja zver, *g̑hu̯eros; prim. gr. ϑήρ = ajol. φήρ tes. φείρ= sl. zver)

1. divji, neukročen: apes Varr., bestiae vel cicures, vel ferae Ci., capra, alites V., canes V., O., belua levanguis O., leones H., arietes Col., tauri Suet. Pogosto subst. fera -ae, f (sc. bestia) in (redko) ferus -ī, m divja žival, zver(ina): multa genera ferarum C., feris corpus obicere Ci., ferarum ritu L., Cu., Fl., fractae claustris ferde Plin. iun., membra ferarum, confectores ferarum Suet., arenaria fera Amm.; atrib.: fera castor Ap.; kot masc.: = lev: Cat.; = merjasec Ph., ira feri O. = (kalidonskega) merjasca; = konj V. pectebat ferum V., = jelena; ferus tudi = volk O. ali = kača Sil.; sinekdoha: žival sploh: ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., in feri alvum V. v trebuh trojanskega konja, v pomenu „konj“ tudi pri O. in Petr., v pomenu „vol“ pri O., habitandae piscibus undae terra feras (sesalke) cepit, volucres aër O., o mravlji: Mart.; pren.: magna minorque ferae O. (ozvezdji) obadva medveda, iter est per formas ferarum O. skozi živalske (= živalskega kroga) podobe.

2. bot. (o rastlinah) divji = samorasten, gozden: fructus feros mollire colendo V., f. robora O., arbores Col., oliva Stat.

3.
a) (o krajih) divji, pust, neobdelan: montes V., silvae H., regia Ditis O.
b) (o vonju) neprijeten: odor Plin.

4. metaf.
a) (o ljudeh in abstr. rečeh) divji = neomikan, neizobražen, surov, rod, neotesan, zagoveden: adeon' me … putas … ferum Ter., homines feri ac barbari C., fera quaedam sodalitas germanorum Lupercorum Ci., vita Ci., genus hominum S., gentes Suet., habitatores Amm.
b) (po značaju) divji = trdosrčen, neusmiljen, krut, grozen, grozovit: aut inhumanus aut ferus Ter., hostis Ci. ut nemo tam ferus fuerit, quin eius casu illacrumarit N., Iuppiter V., Col., Cyclops, tyrannus O., iuvenis Cat., Marius Fl.; enalaga: mores Ci., tela Lucr., facinus L., cor V., O., animi ardor, ingenium, dolores, gaudia, sacra, bellam, ensis, fulmina, vis vertorum O., pectora, furor Val. Fl., hiems Stat., clamores Sil.; z drugim sup.: ferum visu Sil. grozno; subst. m. = divjak: sic me ferus ille premebat O.; fem. = divjakinja: ligones rapuere ferae (= Bacchae) O.

fiáră -e f zver

fiēra² f zver (tudi pren.)