Franja

zvrhan (-a, -o) gerüttelt voll, gehäuft voll
zvrhana mera česa ein gerüttelt Maß an

zvŕhan comble, plein (jusqu'aux bords)

zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato

zvŕhan colmado, colmo; con colmo

zvŕhan -a -o prid. îndesat, cu prisosinţă, din belşug/abundenţă

colmado poln, zvrhan; obilen; bogato obložen

colmado de riquezas zelo bogat
colmado m špecerijska trgovina, trgovina z živili

colmo do roba poln, napolnjen, zvrhan

cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

3. pren.
a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

2. pren.
a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.

gerüttelt voll: zvrhan; ein gerüttelt Maß an zvrhana mera (česa)

îndesát -ă (-ţi, -te) adj.

1. potlačen

2. zvrhan

3. čokat

raso, raso

A) agg.

1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec

B) m tekstil atlas

C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča

stricken [stríkən]

1. pretekli deležnik od to strike

2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln

a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti

ùvršan -šna -o zvrhan: uvršan čanak brašna, u -noj mjeri

bela riba stalna zveza
pogosto v kulinariki (vrsta ribe) ▸ fehér húsú hal
Natakar nama je takoj prinesel zvrhan krožnik grške solate in veliko, na žaru pečeno belo ribo. ▸ A pincér azonnal hozott nekünk egy púpozott tál görög salátát és egy nagy, grillezett fehér húsú halat.
V eni sami noči so ujeli kakih 21 ton najkakovostnejših belih rib. ▸ Egyetlen éjszaka alatt mintegy 21 tonna kiváló minőségű fehér húsú halat fogtak ki.

colmo moški spol vrh, vrhunec, višek; preobilica; dodatek, doklada

en colmo zvrhano poln
con colmo zvrhan
llegar a (su) colmo doseči vrhunec
a colmo v obilici, na pretek
en el colmo de la sorpresa nadvse presenečen
¡es el colmo! to je višek! tu se vse neha!
y para colmo in vrh tega
para colmo de la desgracia da bi bila nesreča popolna

rütteln tresti, stresti, stresati; (durchrütteln) pretresti (an kaj); Technik stresati, potresati; Tierkunde Turmfalk: lebdeti; rütteln an figurativ spodkopavati; daran ist nicht zu rütteln to se ne da omajati; gerüttelt voll zvrhan

ὑπερ-εκχύν(ν)ομαι pass. razlivam se; pt. zvrhan NT.